Referat se ukvarja s primeri dvojnih literarnih, osebnih in jezikovnih identitet v sodobni slovenski prozi, kakršne se izkazujejo v delih Maruše Krese (Božične zgodbe), Brine Svit (Moreno), Erike Johnson Debeljak (Tujka v hiši domačinov, Tako si moj), Maje Haderlap (Angel pozabe) in Gorana Vojnovića (Čefurji raus!). Vsi obravnavani primeri predstavljajo poleg jezikovne in včasih tudi nacionalne dvojnosti, bodisi kot nemško-slovenske, francosko-slovenske, angleško-slovenske ali bosansko-slovenske, tudi zanimive oblike medkulturnosti, s katero se literarna zgodovina v zadnjem času poglobljeno ukvarja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 19510024Prispevek se osredinja na realizacijo današnjega sodobnega narečnega govora SV Slovenije v filmu Petelinji zajtrk, 2007, posnetem po literarni predlogi pisatelja Ferija Lainščka, napisani v slovenskem knjižnem jeziku. Poleg tega se ukvarja z vprašanjem prevoda narečnega govora pri istojezičnem, v tem primeru slovenskem, in sicer knjižnem podnaslavljanju, namenjenemu tistim, ki naj narečja ne bi razumeli in vsaj delno tudi gluhim oz. naglušnim osebam.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 19375624nevroznanstveniki so v zadnjih letih dokazali, da se človekovi možgani spreminjajo vse življenje in ne le v zgodnji mladosti. Novi mediji, npr. televizija, video igre in svetovni splet povzročajo spremembe kognitivnih kompetenc. Današnji mladi ljudje razvijejo pod njihovim vplivom nove vrste vizualnih spacialnih spretnosti, zmožnosti ikonične reprezentacije in zmožnost večopravilnosti. Istočasno pa opažajo psihologi in učitelji pri generaciji, ki preživi pomemben del svojega časa izpostavljena medijskim vplivom, vrsto pomanjkanja na področju kognitivnega procesiranja višjega reda: nove generacije poznajo manjše število besed, ki poimenujejo abstraktne pojme, njihova zmožnost refleksivnega in kritičnega mišljenja je manjša, kot so izmerili pri prejšnjih generacijah, manjša je tudi domišljijska zmožnost (Greenfield, 2009). V prispevku opozarjamo na vpliv opisanega razvoja na bralni kurikulum za prihodnje generacije. Dokazujemo, da se nova šola ne more in ne sme osredotočati le na razvijanje t.i."novih pismenosti", ampak da mora ustvarjati položaje, v katerih imajo učenci možnost razvijati domišljijo, kritično mišljenje, zmožnost induktivnega mišljenja in zmožnost abstraktnega mišljenja. V prispevku dokazujemo, kako je to mogoče zelo uspešno početi z ohranjanjem branja leposlovja kot ene osrednjih aktivnosti v okviru kurikula maternega jezika.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 19703560Članek obravnava narečno pismenost na vzorcu dijakov srednje umetniške šole z dveh perspektiv. Prvi vidik kaže narečno pismenost starostne skupine, ki v klasičnih dialektoloških raziskavah običajno ne predstavlja reprezentativnega vzorca informatorjev (mladostniki od 15 do 18 let). Odločitev, opazovati mladostnike, temelji na nekaj predhodnih raziskavah, ki so pokazale, da se narečje vse bolj dojema kot vrednota, ne glede na njegovo podeželsko ali mestno rabo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 19696136Na podlagi oglasnih primerov je ugotovljeno, da je pogosta izraba modificiranih frazemov ter vzorcev utemeljena semantično in pragmatično. Frazemi kot strukturno in pomensko določene enote so podobno kot vzorci, tj. naslovi znanih literarnih, filmskih in drugih del, ohranjeni v mentalnem leksikonu in predstavljajo svojevrstno bližnjico med tvorcem in naslovnikom pri vzpostavitvi želenega pomena. Vsaka sprememba frazema ali vzorca v smeri oglasne aktualizacije je zato veliko bolj opazna in učinkovita, ker kot deviacija pritegne naslovnikovo pozornost.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 19708680