Prispevek analizira ključne strukturalne razloge, ki so prispevali k zmanjševanju vloge intelektualcev v današnjem času v primerjavi s preteklimi obdobji. V tem smislu se upravičeno zastavlja vprašanje o »koncu intelektualcev« v korist »vladavine ekspertov«, pri čemer bi bila naivna referenca, da so njihovemu vzponu vedno sledili padci, tem pa po določenem in kritično prelomnem času ponovni vzponi. Tokrat utegne biti drugače, ker se za razliko od prejšnjih časov spodmikata strukturna in institucionalna podlaga, ki omogoča odgovorno in vplivno vlogo te specifične družbene skupine. Čeprav je mogoče na primeru obravnavanja družbene vloge intelektualcev uporabiti Gramscija, navezujočega se na njegov »pesimizem intelekta«, pa so aktualni upori (»okupirajmo«) proti neoliberalni komodificirani družbi odprli nove priložnosti – Gramscijev »optimizem volje« - in družbene prostore za današnjemu času bolj primerno in kritično vlogo intelektualcev. Ti se resda ne bodo mogli več v takšni meri kot doslej opirati na institucionalno zaledje, vendar lahko vseeno črpajo iz današnjih različnih odporniških gibanj. Prispevek se v tem pogledu opira na Mannheimovo sociološko klasifikacijo na ideološke (konservativne) in utopične (uporniške) intelektualce. V današnji resni in še vedno poglabljajoči se krizi prepoznava avtor priložnost za okrepitev zadnjih, ki na eni strani niso obremenjeni s konformizmom in samo-cenzuro, na drugi strani pa lahko s svojo kritično in moralno držo zapolnijo prostor med dvema ključnima sestavnima deloma demokracije: med vlado/oblastjo in ne-močnimi državljani.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 49826914Kompleksna raziskava o položaju samozaposlenih v kulturi je obsegala pregled področja, obstoječe zakonske rešitve, specifike in analizo stanja, pregled socioekonomskih vidikov, mednarodne primere dobrih praks ter kritično ovrednotila ukrepe sedanje kulturne politike v Sloveniji. Raziskovalna skupina je opravila obsežno kvalitativno in kvantitativno raziskavo s pomočjo osebnih intervjujih na reprezentativnem vzorcu samozaposlenih v kulturi ter s pomočjo obsežne spletne raziskave. Rezultati raziskave so prispevali k natančnemu pregledu stanja, zaobsegali so priporočila kulturni politiki ter predloge za izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi.
F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 51267938Alojz Cindrič je izdal dve knjigi na temo študentov s Kranjske na dunajski univerzi v času, ko je bila ta za Slovence osrednja visokošolska ustanova. Obe sta sad dolgoletnega dela po arhivih in zbiranja gradiva ter nato sistemiziranja zbranega v tematske sklope. V študiji je analiziral biografske podatke študentov, izbiro študija, geografsko, narodnostno in socialno poreklo študentov. Avtor je pokazal, da je bil slovenski del monarhije med bolj zaostalimi tudi v pogledu izobraževanja. Knjiga ima pravzaprav dva dela, saj je uvodnemu analitičnemu delu Cindrič dodal še seznam vseh 564 imatrikuliranih študentov s Kranjske v obravnavanem obdobju. Ta z navedbo številnih podatkov omogoča še nadaljnje analize. Znanstvena monografija je lep dokaz, da je lahko tehtna in temeljita znanstvena publikacija, zgolj rezultat dolgotrajnega raziskovalnega dela, ki ga ne morejo nadomestiti kratkotrajni nekajletni projekti.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj