Rdeča struga, zlata reka je zbornik socioloških tekstov o okupiranem območju Zahodne Sahare. Publikacija je sestavljena iz treh nosilnih delov: prvega predstavlja mednarodni vidik zahodnosaharske problematike, tako vprašanje njenega priznanja kot samostojne države kot vloga EU in OZN; drugi sklop predstavljajo prispevki, ki kontekstualizirajo vpliv okolja, problem kraje naravnih virov in druge povezane dejavnike, ki vplivajo na zaostrene razmere na okupiranem območju in v begunskih taboriščih; ter tretji sklop, ki naslavlja razmere in družbene odnose v zahodnosaharski družbi. Publikacija je izšla v okviru širšega mednarodnega projekta Kulturni dan Zahodne Sahare.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 269200384Dvojezični zbornik Bauman v Ljubljani je izšel pri Znanstveni založbi FF, kot prvo delo v zbirki Zvezki, ki se teoretsko-programsko naslanja na koncept javne sociologije, to je paradigme kritične discipline, ki z javnimi intervencijami ustvarja nove dnevne rede za široko družbeno razpravo v konkretnem okolju. Zygmunt Bauman je v Ljubljani gostoval v okviru praznovanja 50. obletnice Oddelka za sociologijo FF januarja 2011. Ob svojem obisku je imel izjemno obiskano predavanje o vlogi sociologije nekoč in danes, do zadnjega kotička je napolnil dve veliki predavalnici na FF v Ljubljani. Ob svojem obisku je dal intervjuje za dve TV postaji in številne časopise, gostil pa ga je tudi ljubljanski župan. Izdan zbornik Bauman v Ljubljani najširšemu občinstvu prinaša Baumanovo ljubljansko predavanje, opremljeno z dvema izčrpnima komentarjema ddr. Rudija Rizmana in dr. Bojana Baskarja ter fotoesejem Baumanovega obiska v Ljubljani, fotografa Boruta Kranjca. Gre za dvojezično, slovensko-angleško izdajo, ki tako dosega najširši krog zainteresirane in splošne javnosti doma in v tujini.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 265395712Porast antiintelektualizma v družbi, ki smo mu priča danes, zahteva kritičen premislek in odziv. Najprej se je treba vprašati o zgodovinskih in družbenih okoliščinah, ki so pripeljale do izrazito negativnega odnosa javnosti do intelektualcev, in sicer v smislu izražanja pomislekov tako o njihovi družbeni vlogi kot zgodovinski smiselnosti. V uvodu avtorica na to vprašanje odgovarja s kratkim primerjalnozgodovinskim pogledom na dobo moderne in njen iztek v neoliberalni racionalizaciji vednosti. Pri tem se naslanja na klasično besedilo M. Webra o znanosti kot poklicu, kjer so že podani sociološki nastavki za razmislek o pomenu znanosti in znanstvenikov intelektualcev po koncu moderne. Webrov razmislek nadgradi z marksistično problematizacijo koncepta vrednosti, ki ga pozni kapitalizem aplicira tudi na področje intelektualnega dela, ter opozori, da je kritična družbena intervencija v 21. stoletju nujno vezana na postkolonialne in transnacionalne vidike intelektualnega dela.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
COBISS.SI-ID: 32480861