Obsežna in bogato opremljena monografija o slovenskem impresionizmu in slovenski likovni umetnosti na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Deležna je bila zelo dobrega sprejema medijev in stroke; za letošnjo jesen založba že pripravlja ponatis.
COBISS.SI-ID: 262462464
Analiza vpliva političnih odnosov med Dalmacijo in Italijo na umetnostnozgodovinsko bibliografijo predstavlja osnovo za ponovni razmislek o vlogi in pomenu ključnih osebnosti dalmatinske umetnosti.
COBISS.SI-ID: 50061410
Članek obravnava problem beneškega obdobja in opusa Agostina di Duccio ter s tem posredno problem vloge toskanskih kiparjev pri uveljavljanju renesenčnih principov v kiparstvu Benetk in jadranskega prostora. Posebna pozornost je posvečena oltarju v kapeli Miani (Frari), kronologiji njegovega nastanka, morebitnemu deležu Agostina di Duccio pri izvedbi ter deležu drugih kiparjev, med katerimi je bil ugotovljen prispevek Antonia Rizza, vodilnega beneškega kiparja zgodnje renesanse.
COBISS.SI-ID: 49259874
V članku je s pomočjo arhivskih virov, hranjenih v Avstrijskem državnem arhivu, Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enota Idrija in Župnijskem arhivu Idrija prikazana stavbna zgodovina cerkve sv. Barbare v Idriji, ki je bila leta 1945 v bombnem napadu močno poškodovana in leta 1950 podrta. Cerkev je leta 1622 začel graditi upravitelj idrijskega rudnika Annibale Bottoni, saj je kraj do takrat premogel le leseno cerkev. Gradnjo, ki jo je finančno podprl cesar Ferdinand II., je vodil v Idrijo povabljeni stavbenik. Istočasno so rudarji začeli zidati cerkev sv. Trojice, ki so jo zaupali lokalnemu mojstru Knezu. Načrt iz leta 1750, ki je nastal v želji po prezidavi Barbarine cerkve, dobro kaže slogovne razlike obeh stavb. Cerkev sv. Barbare pa ni bila stilno napredna le ob postavitvi. Leta 1741 je dobila zvonik,ki je bil eden prvih sakralnih spomenikov na Kranjskem, sezidan pod vplivom dunajskega baroka, njegov avtor pa je najverjetneje Johann Georg Schmidt.
COBISS.SI-ID: 2249171
Pred kratkim odkriti poznogotski relief sv. Pavla v zasebni zbirki, ki ga lahko pripišemo koroškemu rezbarju reliefov v Zgornjem Tuhinju, meče novo luč na delavnico slikarja Vida v Kamniku, verjetno identičnega z Mojstrom Kranjskega oltarja. Rezbar je namreč očitno uporabljal predloge Mojstra Vida. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je v tem času rezbar deloval na Kranjskem in ne v enem od koroških centrov.
COBISS.SI-ID: 50919010