Pri prevajanju akademskega oziroma znanstvenega diskurza predstavljajo retorične konvencije poseben izziv za prevajalca, ki ni član akademske diskurzne skupnosti. V prispevku je predstavljena tematika prevajanja retoričnih konvencij v akademskem diskurzu z vidika pouka prevajanja. Raziskava temelji na kombinaciji analize prevodov, vprašalnikov in intervjujejev in obravnava uspešnost študentov prevajalstva pri prevajalski nalogi, njihovo zavedanje in mnenje o akademskih retoričnih konvencijah ter njihove domneve in izkušnje, ki se navezujejo na prevajanje akademskega diskurza. Na podlagi analize prevodov je mogoče identificirati probleme, ki nastajajo pri prevajanju retoričnih konvencij, podatki, pridobljenih z vprašalniki in intervjuji, pa omogočajo vpogled v potencialne vzroke, ki bi lahko te probleme povzročali. Izsledki raziskave izpostavljajo nekaj pedagoških izzivov, s katerimi bi se bilo treba soočiti pri pouku prevajanja, med drugim sta to seznanjenost študentov prevajalstva z družbenimi in diskurzivnimi praksami akademske skupnosti in poznavanje retoričnih elementov, ki se uporabljajo v akademskem diskurzu v obeh jezikih, izvirnem in ciljnem.
COBISS.SI-ID: 54920802
V zadnjem času je gradnja referenčnih govornih korpusov postala pomemben del aktivnosti, ki zagotavljajo nujno jezikovno infrastrukturo v številnih evropskih državah, tako za jezike z veliko govorci (npr. francoščino, nemščino, španščino, italijanščino) kot tudi za tiste z manjšim številom govorcev (npr. švedščino, nizozemščino, češčino, slovaščino). Prispevek poda postopek nastanka referenčnega govornega korpusa, in sicer govornega korpusa GOS za slovenščino, in njegove distribucije med potencialne uporabnike. Prispevek opiše strukturo korpusa, terenske izkušnje s snemanjem, označevanjem in dvonivojsko transkripcijo (izgovorno in standardizirano), podaja pa tudi informacije o glavnih značilnostih korpusnega vmesnika (spletnega konkordančnika) in razpoložljivosti izvornih korpusnih datotek.
COBISS.SI-ID: 16771606
Predstavljeni so rezultati raziskav in razvoja na področju samodejnega luščenja terminologije v eno- in dvojezičnem kontekstu. Po pregledu relevantne tuje literature in razvoja algoritmov za prepoznavanje terminološko relevantnih eno- in večbesednih enot v besedilih članek predstavlja lastno implementacijo teh metod ter njihovo delovanje za angleški in slovenski jezik, osrednji del članka pa predstavlja inovativno metodo za poravnavanje izluščenih terminov med dvema jezikoma, pri čemer je prednost metode njena uporabnost tudi za nevzporedne korpuse.
COBISS.SI-ID: 43856994
Avtorica se v svoji raziskavi osredotoča na dvoje: najprej analizira najpogostejše težave, s katerimi se soočajo študenti prevajalstva pri prevajanju pravnih besedil, nato pa predlaga nekaj možnih rešitev. Poglavitni vir težav pri prevajanju pravnih besedil predstavlja že strokovno področje samo, saj se pravni sistemi med seboj razlikujejo; te razlike pa se naočitneje odražajo ravno na terminološki ravni. Različne besedilne vrste (kot so zakoni, pogodbe, obtožnice, pravni učbeniki itn.) zahtevajo različne pristope in različne prevodne strategije. Študentom prevajalstva pa dodatne težave povzroča še visoka stopnja abstraktnosti zakonskih besedil – ta tudi sicer predstavljajo najzahtevnejši tip pravnega besedila. Avtorica v prispevku izpostavi tudi problem homonimov, sinonimov ter kolokacij, s katerimi smo pri prevajanju pravnih besedil vedno znova soočeni.
COBISS.SI-ID: 40836194
Članek razpravlja o tem, kako jezikovne in prevodne norme, kot jih lahko opazujemo v slovarjih, vsiljujejo ideologijo heteronormativnosti v Sloveniji. Cilj prispevka je bil pokazati, kako so se v prevodih klasične literature v Sloveniji v 20. stoletju oblikovale prevodne norme o homoerotiki. Prevodne norme se oblikujejo v določenem času in prostoru med prevajalci in drugimi akterji v prevodnem polju v skladu z družbenimi in kulturnimi okoliščinami, pričakovanji ter prilagajanjem tem pričakovanjem, pri čemer se v prevodu odraža kontrast med prvotnimi normami in normami ciljne kulture. Obenem se kot posledica stalnega prilagajanja govorcev družbenemu in kulturnemu okolju ustvarjajo jezikovne norme standardnega jezika kot rezultat prirejanja trenutnemu družbenemu idealu. Izkaže se, da je prevajanje pripomoglo k vzpostavitvi modela heteronormativnosti, ki zaradi omejenega števila novih prevodov klasičnih literarnih del še naprej zaznamuje današnjo slovensko družbo.
COBISS.SI-ID: 50334562