Monografija se osredotoča na odnos do jezikov v Sloveniji in drugih državah bivše Jugoslavije po letu 1990. Po razpadu bivše skupne države leta 1991 se začne na novo vzpostavljati odnos do lastnega jezika in njegovih variant ter odnos do tujih, zlasti jezikov bivše skupne države. Jezikovna situacija po letu 1990 s področja bivše Jugoslavije do sedaj še ni bila predstavljena na celosten način.
COBISS.SI-ID: 247800576
Monografija prinaša celosten pogled na analizo povezovalcev v diskurzu, ki so opredeljeni teoretično s skladenjskega, diskurzivnega in pragmatičnega vidika in po pomenu in kontekstualni rabi razdeljeni na argumentacijske, protiargumentacijske, posledične in reformulacijske. Analiza v francoskem avtentičnem govorjenem zbornem diskurzu (TV-debate) opredeli tudi pogostnost rabe in njihove slovenske ustreznike. Posebej sta izpostavljena argumentacijska vloga povezovalcev in povezovanje z modalnimi zaznamovalci, ki izražata govorčevo zavezanost trditvam.
COBISS.SI-ID: 246921472
Poglavje v monografiji se osredotoča na govorjeni jezik, bolj natančno na spontani govor. V preteklosti je bilo raziskovalnje govorjenega jezika zanemarjeno, saj so se tradicionalne jezikoslovne raziskave osredotočale predvsem na pisni jezik. Tako je namen tega poglavja pregledno predstaviti področje, hkrati pa tudi nekatere bolj specifične metodološke prijeme za raziskovalce, ki se bodo v prihodnje ukvarjali z govorjenim jezikom.
COBISS.SI-ID: 41632610
Protestantizem ima pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika tako rekoč brezprizivno ključno vlogo. V prispevku se raziskuje, kako je v besedilih, ki jih je slovenski prostor v 16. stoletju prineslo to duhovno-zgodovinsko gibanje, jezikovno izraženo področje jezikovnega sporazumevanja. Ciljna domena v prenosniški metafori (conduit metaphor), krovni metafori za to področje, je poimenovana kot BESEDA. Pri tem imamo v mislih večpomenskost leksema beseda, kakor jo izkazuje Slovar slovenskega knjižnega jezika in je izkazana že v besedilih 16. stoletja.
COBISS.SI-ID: 38777186
Namen prispevka je dopolniti teorijo besedotvornega pomena, nastalo s pritegnitvijo propozicije kot merila za določanje števila in vrst besedotvornih pomenov samostalnika. V zvezi s predponskimi obrazili, ki tvorijo sestavljene glagole,, se odpirata dva problemska vidika: zgradba povedijskega dela propozicije in v bistvu trojno razmerje - med predponskim obrazilom glagola, prostim glagolskim morfemom in predlogom oz. predložnim samostalnikom.
COBISS.SI-ID: 39603810