Članek razpravlja o tem, kako jezikovne in prevodne norme, kot jih lahko opazujemo v slovarjih, vsiljujejo ideologijo heteronormativnosti v Sloveniji. Cilj prispevka je bil pokazati, kako so se v prevodih klasične literature v Sloveniji v 20. stoletju oblikovale prevodne norme o homoerotiki. Prevodne norme se oblikujejo v določenem času in prostoru med prevajalci in drugimi akterji v prevodnem polju v skladu z družbenimi in kulturnimi okoliščinami, pričakovanji ter prilagajanjem tem pričakovanjem, pri čemer se v prevodu odraža kontrast med prvotnimi normami in normami ciljne kulture. Obenem se kot posledica stalnega prilagajanja govorcev družbenemu in kulturnemu okolju ustvarjajo jezikovne norme standardnega jezika kot rezultat prirejanja trenutnemu družbenemu idealu. Izkaže se, da je prevajanje pripomoglo k vzpostavitvi modela heteronormativnosti, ki zaradi omejenega števila novih prevodov klasičnih literarnih del še naprej zaznamuje današnjo slovensko družbo.
COBISS.SI-ID: 50334562
Prevajanje pravnih besedil je izjemno kompleksno in večnivojsko opravilo, še posebej za nepravnike. Prva prepreka je stroka sama. Pravni sistemi se med seboj razlikujejo in vsak ima svoje specifične norme, ki se posebej odražajo na leksikalni ravni, predvsem v terminologiji. Prevajanje pravnih besedil je tako primarno vrsta primerjalnega prava, saj nenehno primerjamo, do kakšne mere se termini v ciljnem jeziku skladajo s tistimi v izvirniku. Le redko se popolnoma ujemajo v vsebini in najpogosteje se v različnih merah razlikujejo. Pogoste so tudi leksikalne vrzeli, na primer termin, ki obstaja v izvirnem pravnem sistemu, a zanj ni ustreznice v ciljnem sistemu. Pomemben kriterij je tudi besedilna vrsta; različne vrste besedila (npr. normativne, opisne, itd.) zahtevajo različne prevajalske pristope in strategije. Besedilna vrsta prav tako določa, ali prevodno ustreznico najdemo lažje ali težje. Članek predstavlja nekaj glavnih težav, s katerimi se soočajo študenti pri prevajanju pravnih besedil.
COBISS.SI-ID: 49411170
Predstavljeni so jezikovni viri in orodja za semantično obdelavo slovenščine. Začnemo z orisom pristopov, ki smo jih uporabili za gradnjo slovenskega wordneta in semantično označenega korpusa. V drugem delu predstavimo orodja in aplikacije, ki razvite jezikovne vire uporabljajo: spletno orodje za brskanje, urejanje in vizualizacijo wordneta, ki omogoča proučevanje leksikalno-semantičnih značilnosti slovenščine v primerjavi z drugimi jeziki, ter pristop k strojnemu prevajanju, ki s pomočjo wordneta in sobesedila večpomenskim besedam v izvirniku pripiše ustrezni pomen in tako izboljša izbiro prevodne ustreznice.
COBISS.SI-ID: 50261858
Cilj govorca je, da ustvari idealen govor, ki je spretno načrtovan, slovnično pravilen, tekoče izvršen in sporazumevalno ustrezen. Vendar pa zaradi svoje biološke narave in fizioloških značilnosti ter pogojev komunikacije, v kateri ljudje ustvarjajo govor, ta govor postane nefluenten, s čimer izraža težave pri produkciji govora. Kompleksnost govorne produkcije in nefluentnosti je razložena z različnimi modeli govorne produkcije. Raziskava analizira radijske javne (formalne) in komercialne (neformalne) govore.
COBISS.SI-ID: 51349602
Monografija temelji na združitvi predpostavk diskurzivnih pojavnosti in predpostavk o govorni dejavnosti kot realizaciji strukturnih enot jezikovnega sistema. Tovrstna združitev na slovenski prostor vpeljuje povsem nov teoretični pristop k analizi spontano govorjenega jezika in besedilnovrstnosti nasploh. Avtorica na podlagi konkretnih besedil predstavi nekaj pomembnih diskurzivnih dejstev, namreč, da so besedilne uresničitve odvisne predvsem od medosebnega razmerja udeležencev v sporazumevanju, ne pa le od besedilnovrstne norme. Pomembno je spoznanje, da se abstraktne besedilne sheme v realnih situacijah tako rekoč nikoli v celoti ne realizirajo. Za nadaljnje raziskave so pomembne tudi ugotovitve o strukturno-organizacijskih in leksikalnih razlikah med posameznimi besedilnimi vrstami spontanega govorjenega diskurza.
COBISS.SI-ID: 261971456