Monografija se umešča v metodološki okvir teorije naravne skladnje, ki jo je postavil avtor, in sicer na osnovi tradicije (oblikoslovne) naravnosti avstrijskih jezikoslovcev Wolfganga U. Dresslerja in Willija Mayerthalerja. Naravna skladnja je psevdodeduktivna jezikoslovna teorija, znotraj katere je Orešnikova različica najnovejša. Sodbe o naravnosti so predstavljene v lestvicah naravnosti, ki izhajajo iz temeljnih parametrov (oz. "aksiomov"). Napovedi teorije so izračunane v obliki dedukcij, katerih najvažnejša komponenta so pari lestvic naravnosti in pravila, ki urejajo razvrstitev ustreznic naravnostnih vrednosti. Teorija razlikuje med vzporednim in križnim povezovanjem, ki se navezuje na zgodnje delo Henninga Andersena o zaznamovanosti. Namen knjige je pokazati, kako uporabna je (psevdo)deduktivna teorija skladnje, če se izogiba abstraktnim rešitvam in predvsem izključuje vsakršno tvorbeno prvino. Teorija naravne skladnje je prikazana ob izbranih zgledih iz diahrone skladnje.
COBISS.SI-ID: 266312704
Monografija ponuja sintezo avtoričinih raziskav o literarnem prevodu glede na njegovo vlogo v konstituiranju in obstoju jezikov, književnosti in kultur in pri uveljavljanju posameznih kultur v tujih prostorih. Osrednji del sestoji iz študij primerov, ki se ukvarjajo na eni strani z izbranimi deli italijanske književnosti in njihovimi slovenitvami ter na drugi strani z nekaterimi teksti slovenske književnosti v italijanskih prevodih. Razprava skuša odgovoriti na vprašanja, povezana z okoliščinami prevajanja in sprejemanja posameznih besedil v obeh ciljnih kulturah, nato z vlogo italijanske književnosti pri oblikovanju slovenskega prevodnega korpusa ter z jezikovnimi in besedilnimi vidiki slovenskih različic izbranih izhodiščnih besedil. Iz dela prepričljivo izhaja, da prevajanje ni nikoli nevtralen proces, ampak je zmeraj interpretacijsko dejanje, vpeto v konkreten zgodovinski kontekst, ki pogojuje prevajalčeve odločitve in sprejem besedila pri ciljnem občinstvu.
COBISS.SI-ID: 265118720
Prispevek obravnava slovensko pleonastično zanikanje in se osredinja na opis skladenjskih okolij, v katerih se pleonastično zanikanje lahko pojavlja. Prispevek zagovarja tezo, da je pleonastično zanikanje posebna vrsta skladenjskega zanikanja, katerega nikalni doseg ne določa nikalne pomenske podstave stavka, kot velja pri stavčnem zanikanju, temveč bodisi zanika pozitivno hotenjsko določitev propozicije bodosi vzpostavlja pomenska medstavčna razmerja.
COBISS.SI-ID: 51318370
Prispevek govori o spremembah v besedilih, ki jih opazimo pri primerjavi italijanskega nominaliziranega infinitiva in njegovih slovenskih prevodnih ustreznic. Nominalizirani infinitiv v svojem bistvu omogoča, da glagolski dogodek ubesedimo kot nominalno strukturo, pri čemer (vsaj delno) ohrani svojo glagolsko naravo; znotraj teoretičnega okvira sistemsko funkcijske slovnice je pojav razložen kot oblika slovnične metafore, tj. nominalizacije. V slovenščini vzporedna struktura ne obstaja, zato mora prevajalec iskati druge načine izražanja. Analiza, opravljena na vzporednem korpusu, ki vključuje tako leposlovna kot neleposlovna italijanska besedila in njihove slovenske prevode, je pokazala, da se dvojna (samostalniška in glagolska) narava nominaliziranega infinitiva odraža v dveh poglavitnih tipih prevodnih ustreznic in številnih drugih, ki se pojavljajo v manjši meri. Strategije, ki se kažejo pri izbiri med temi prevodnimi ustreznicami, lahko razumemo kot primere obvezne, bodisi strateške bodisi z normami pogojene eksplicitacije.
COBISS.SI-ID: 52061794
Prispevek proučuje nekatere parametre, ki so temeljni za poučevanje terminologije v programu izobraževanja prevajalcev in tolmačev za francoščino na univerzitetni ravni. Osrednja pozornost avtorice je posvečena pravni terminologiji. Slednja je pogosto izrazito kulturno specifična, zaradi česar prestavlja študentom še posebne, več kot zgolj jezikovne težave. V članku je podanih nekaj predlogov za analizo pravne termonologije in njeno uspešnejše usvajanje pri bodočih prevajalcih in tolmačih.
COBISS.SI-ID: 39638626