Prispevek obravnava skladenjske lastnosti označevalca zanikanja v knjižni slovenščini in v panonski narečni skupini z vidika procesa morfofonološkega krčenja, v literaturi znanega kot Jespersenov krog. Izhajajoč iz uveljavljene teze, da lahko različne razvojne stopnje Jespersenovega kroga opazujemo tudi sinhrono, se prispevek osredini na soodvisnost med morfofonološkimi lastnostmi nikalnega označevalca in skladenjsko izgradnjo nikalnih stavkov. Analiza podatkov pokaže, da lahko v sodobni slovenščini govorimo o vsaj treh različnih stopnjah Jespersenovega kroga, in sicer o naslonskem, prislovnem in dvodelnem zanikanju. Prvo je značilno za knjižno slovenščino, medtem ko moremo slednja najti v panonski narečni skupini. Na osnovi pridobljenih podatkov prispevek razvije razčlembo skladenjske izgradnje nikalnih stavkov, ki temelji na sodobnem tvorbeno-pretvorbenem pristopu. Razčlemba pokaže, da lahko označevalec zanikanja zaseda dve različni skladenjski mesti v nikalni zvezi, in sicer jedro pri naslonskem tipu zanikanja, določilo pri prislovnem tipu zanikanja ter obe mesti hkrati pri dvodelnem tipu zanikanja. Prispevek pokaže, da morfofonološke lastnosti označevalca zanikanja vplivajo samo na skladenjsko izpeljavo nikalnih stavkov, medtem ko nimajo vpliva na njihovo semantično interpretacijo.
COBISS.SI-ID: 47689826
V razpravi je predstavljena vloga prevajanja kot elementa kulturnega načrtovanja v najširšem smislu, ki se nanaša med drugim na jezik, književnost, ideologijo idr. Temeljna predpostavka je, da je za majhne kulture - ki jim pripadajo nekanonične književnosti, napisane v manj razširjenih jezikih, in za katere je običajno značilna takšna ali drugačna oblika dvo- ali večjezičnosti - tipično, da imajo v njih prevodi kot sredstvo kulturnega načrtovanja bistveno pomembnejše mesto kot v velikih kulturah. To je razvidno že samega iz kvantitativnega razmerja med ivirniki in prevodi, pa tudi iz različnosti uporabljenih prevajalskih strategij in njihove zastopanosti, se posebej z ozirom na potujevanje in podomacevanje. Kot paradigmaticen zgled izrazito prevodne kulture je obravnavana slovenska kultura, ki je bila skoz vso dokumentirano zgodovino močno odvisna od prevodov. Predlagane so vzporednice z nekaterimi drugimi evropskimi kulturami in nakazane so tipološke značilnosti različnih prevodnih kultur.
COBISS.SI-ID: 46074978
Delo obravnava pomen in skladenjsko zgradbo dvopredmetnih povedi, kjer predmet v dajalniku nosi udežensko vlogo prejemnik. Predstavljeni so podatki iz slovenščine in nekaterih drugih južnoslovankih jezikov, ki kličejo po spremembi trenutno uveljavljene analize prejemniških predmetov v tvorbeni slovnici, Pylkkänen (2000, 2002, 2008).
COBISS.SI-ID: 46205026