Eden ključnih učinkov delovanja programa je tudi razvoj visokega šolstva, kjer je priprava univerzitetnih učbenikov z novimi vsebinami ključna za vzgojo kadrov in razvoj stroke. Člani programske skupine so samo v zadnjih štirih letih izdali sedem visokošolskih učbenikov z recenzijo. ki bodo bistveno pripomogli h kvaliteti študija na Oddelku za geografijo, uporabni pa bodo tudi za študente drugih strok. Aplikativna fizična geografija Slovenije in Osnove fizične geografije Evrope sta učbenika s področja fizične geografije, kjer je do sedaj zevala največja vrzel glede ustrezne študijske literature. Predvsem učbenik fizične geografije Slovenije vključuje raziskovalne rezultate obeh avtorjev in presega študijsko gradivo, saj sodi med pomembne znanstvene dosežke stroke.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 244410624Za doktorsko delo »Endogeni razvojni potenciali podeželja« je Irma Potočnik Slavič prejela nagrado, ki jo podeljuje Odbor regij Evropske Unije. Na razpisu sodelujejo doktorska dela različnih strok (pravo, upravne znanosti, sociologija, ekonomija, geografija itd.). Za nagrado v letu 2009 je kandidiralo 82 doktorskih del: žirijo je sestavljalo 35 mednarodno uveljavljenih rednih profesorjev.
E.02 Mednarodne nagrade
Oddelek za geografijo, Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani je skupaj z Univerzo v Aberystwythu (Velika Britanija) v Murski Soboti organiziral dvodnevno mednarodno znanstveno konferenco »Globalization and Rural Regions in Europe: Impacts, Challenges and Lessons«, in sicer ob zaključku triletnega projekta DERREG (Developing Europe`s Rural Regions in the Era of Globalization). Osrednja vsebina projekta in zaključnega javnega dogodka je bila namenjena znanstveni in strokovni razpravi ter prikazu sodobnih globalizacijskih procesov, ki temeljito vplivajo na evropski podeželski prostor ter njegovo prebivalstvo in ustvarjajo nove odnose, razmere in odzive znotraj regij, posameznih držav pa tudi širše.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 47978850Kljub pedagoški orientiranosti večine članov programske skupine smo z letom 2008 zaradi obsežnega znanstvenoraziskovalnega dela začeli z izdajanjem znanstvene monografije GeograFF, kjer predvsem člani programske skupine objavljamo izvirne raziskovalne dosežke in rezultate. V zaključenih štirih letih smo izdali že 12 tiskanih številk. Od leta 2010 izdajamo tudi e-verzijo znanstvene monografije (skupaj izdanih 6 znanstvenih monografij, 3 v letu 2012), kjer smo do sedaj prvenstveno objavljali rezultate s področja fizične geografije.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 247796992V disertaciji so v uvodu predstavljeni dosedanji pogledi na trajnost, kjer ugotavljamo, da zaradi ohlapnih definicij, kaj sploh trajnost ali trajnostni razvoj je, dejanske trajnosti v analiziranih regionalnih in lokalnih razvojnih programih skoraj ni zaslediti. Med dimenzijami trajnosti zato posebej izpostavljamo pomen ekosistemskega pristopa, celovitosti in blaginje ter samooskrbe in aktivne vključitve javnosti. S kvalitativnimi analizami ter delno s kvantitativnimi ocenami smo pripravili kriterije za vrednotenje regionalnih in lokalnih programov z vidika modelov trajnosti. Le ti kažejo stanje glede doseganja trajnosti v izbranih občinskih in regionalnih razvojnih programih (od zelo šibke do šibke in močne trajnosti). Nato smo z metodami ocenjevanja vplivov ukrepov na trajnost (metoda štirih kapitalov in metoda trajnostne rože) ocenili pomen povezave naravnih, socialnih, človeških in gospodarskih kapitalov za doseganje trajnosti. Namreč enosmerni, ozko sektorsko zasnovani ukrepi ne vodijo k dolgoročnim perspektivam, ker ne omogočijo povezav med lokalno specifičnimi ukrepi (pravimo jim sekundarne in terciarne povezave, ker za državo večinoma niso primarne, so obrobne, zato pogosto izpadejo iz prioritet). Te povezave bi morale izhajati iz ukrepov v razvojnih programih in biti zasnovane na lokalnih in regionalnih specifičnostih. Ključno je zavedanje, da šele presečnost med ukrepi v razvojnih programih omogoča trajnost in da je vzpostavljanje večplastno pojmovane trajnosti proces, ki ga je treba graditi daljše obdobje. Temelj trajnosti je upoštevanje ekosistemskih in družbenih regionalnih oz. lokalnih razmer, kjer imajo ključno vlogo razpoložljivi lokalni in regionalni viri (kapitali), zlasti človeški viri, torej prebivalci. V času spremenjenih globalnih okoljskih razmer je potrebno vzpostaviti učinkovit sistem varovanja naravnih virov predvsem na lokalnem in regionalnem nivoju (npr. z ekoremediacijami). Na spremembe podnebja, ki so tudi posledica poseganja v ekosistemsko vzdržnost našega planeta, se moramo prilagoditi z ukrepi na različnih področjih (od prometa, kmetijstva, rabe energije in večnamenske rabe vodnih teles), pri tem pa imata ključno vlogo izobraževanje in vzgoja, ki lahko zaradi ozaveščenosti pripomoreta k zmanjševanju pritiskov na naravo in okolje z vzpostavljenim sistemov vrednot. Nujno bi bilo, da v trajnostno zasnovanih lokalnih (občinskih) in regionalnih agendah namenimo večjo pozornost ekosistemskim vsebinam, njihovi povezanosti na nivoju ukrepov ter aktivnemu sodelovanju javnosti. Ekosistemsko zasnovani pristopi, ki bodo povezali lokalno-regionalne specifičnosti in upoštevali interes, tradicijo in znanje prebivalcev, bodo omogočili oblikovanje celovitih razvojnih strategij, ki bodo temeljile na odgovornosti do narave in ljudi. Šele tak proces vzpostavljanja trajnostnih regij lahko pripomore k doseganju blaginje.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 17760264