Članek prinaša podroben prikaz arheoloških in zgodovinskih raziskav zgodnjega krščanstva na Slovenskem, ki so na obeh področjih zelo napredovale in dale pomembne rezultate. Avtor je napisal kritično raziskovalno poročilo, ocenil uspehe in opozoril na šibke točke teh raziskav. Objava prinaša tako ne le komentirano (tako rekoč popolno) bibliografijo, temveč umešča naša raziskave ob raziskovanje v sosednjih državah in v evropskem okviru
COBISS.SI-ID: 53536098
Izvirni znanstveni članek obravnava edino poznano karolinško listino za slovensko ozemlje južno od Karavank in Drave, za katero je bilo mogoče pokazati, da je bila ponarejena ravno v delu, ki omenja posest ob slovenski Savi.
COBISS.SI-ID: 53637986
Članek tematizira socialne mreže spletene okrog prve urednice slovenske ženske revije Slovenka (1897-1902). Avtorici članka predstavljata avtorje, ki so ustvarjali Slovenko in njihove skupne interese, ki so jih povezovali. Da bi analizirali mreže, smo analizirali korespondenco uredniškega odbora Slovenke in njene urednice Marice Bartol Nadlišek. Poleg slednjih arhivskih virov, smo proučili tudi korespondenco drugih avtorjev, ki so v njej objavljali. Ugotovili sva, kakšne so bile emancipatorne strategije glavnih predstavnic prvega vala ženskega gibanja na Slovenskem, kakšno je bilo razumevanje čustvene kulture in kako pomembno in osrednjo vlogo je v njej zavzemal koncept prijateljstva, ki ga je uporabljala mlada in napredna slovenske intelektualna elita na prelomu 20 stoletja.
COBISS.SI-ID: 53890146
Delo se dotika doslej v slovenskem zgodovinopisju neobdelane tematike, realizacije tako imenovane nove vzhodne politike zahodno nemškega zunanjega ministra in zveznega kanclerja Willyja Brandt. Za njegovo pot »Spreminjanja s približevanje«, torej pot popuščanja napetosti tako med obema Nemčijama, kot tudi v blokovsko razdeljeni Evropi, je leta 1971 dobil Nobelovo nagrado za mir. Brandt zato po pravici sodi med karizmatične zahodnonemške kanclerje. Novo vzhodno politiko, ki je rezultirala v vrsti bilateralnih pogodb z vzhodnoevropskimi državami, vključno z NDR, je na nek način dala prve sadove z ureditvijo=ponovno vzpostavitvijo diplomatskih odnosov z Jugoslavijo, ki so bili prekinjeni po določilih Hallsteinove doktrine leta 1957. Ta polika je omogočila, da rešitev najpomembnejših problemov med obema državama, zlasti ureditev vprašanja odškodnine za storjene nacistične zločine v Jugoslaviji. Posebej pomembno za slovensko zgodovino pa je dejstvo, da so v tem diplomatsko-političnem dogajanju imeli vidno vlogo in so ga sooblikovali tudi slovenski diplomati, politiki in visoki uradniki, kot so Rudi Čačinovič, Anton Bebler, Anton Vratuša, Stane Dolanc, Željko Jeglič, Mitja Vošnjak, Marko Vrhunec…
COBISS.SI-ID: 270802944
Članek sistematično po posameznih področjih (stranke in volitve, privatizacija, denacionalizacija, ekonomski in politični sistem, mediji, vera, civilna družba, mednarodni odnosi in še nekatere teme) obravnava dvajsetletni razvoj Slovenije po osamosvojitvi, od razhoda z Jugoslavijo do zadnje ekonomske krize. Avtor analizira, kaj so bili uspehi dvajsetletnega razvoja in kateri so ekonomski, politični in družbeni vzroki, da je Slovenija zašla v krizo in izgubila prednost, ki jo je imela s primerljivimi državami, zlasti tistimi iz bivšega vzhodnoevropskega bloka. V uvodnem delu se pisec ukvarja tudi s slovensko osamosvojitvijo, ki je bila dosežena šele po dolgotrajnih političnih konfliktih s federacijo in na koncu tudi z uspešnim oboroženim uporom v desetdnevni vojni proti jugoslovanski armadi. Premirje je bilo doseženo s posredovanjem tedanje Evropske skupnosti. Nadaljevanje vojne v drugih delih nekdanje skupne države ter odločitev Badinterjeve komisije, da je Jugoslavija razpadla in da tiste republike, ki izpolnjujejo pogoje za samostojnost, lahko zaprosijo za mednarodno priznanje, pa je imelo za posledico, da jo je januarja 1992 priznala Evropska skupnost, nato pa tudi velike sile in druge države, čeprav Evropska skupnost in velesile razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije niso bile naklonjene, zato je bil boj za mednarodno priznanje trd in sprva zelo negotov, odvisen od številnih mednarodnih okoliščin ob koncu hladne vojne in ob dogajanju v vrhu EU zlasti ob maastrichtskem sporazum.
COBISS.SI-ID: 52253538