Raziskovalna teza te knjige je, da so ideološki premiki pri prevajanju v Sloveniji razvidni predvsem v otroški in mladinski literaturi, ki je bila ponovno prevedena v obdobju od leta 1945 do konca leta 1952, tj. do leta, ko je umrl Stalin in ko se je jugoslovanska komunistična partija preoblikovala. Metoda je zajela raziskavo več kot 200 ponovnih prevodov otroške in mladinske literature v slovenskem, hrvaškem, srbskem in makedonskem jeziku, ki so nastali v tem obdobju, kot tudi natančen pregled arhivskega materiala Komunistične partije (oz. Zveze komunistov) in SZDL-ja, izvedeni pa so bili tudi intervjuji s prevajalci in uredniki prevodne literature. Rezultati raziskave so pokazali, da se je kljub različnim oblikam cenzure, ki jih najdemo v različnih socialističnih državah, vseeno socialistični oz. komunistični ideološki pritisk usmeril predvsem na eliminacijo religioznih elementov v vseh družbah, v katerih je prevladal sovjetski način socializma. V raziskavi so bili pregledani tudi vsi akreditirani učbeniki in berila za osnovno šolo v Republiki Sloveniji in ugotovljeno je bilo, da v več kot polovici beril tudi v sedanjem času najdemo ponatise teh ideološko predelanih prevodov.
COBISS.SI-ID: 50405986
Znanstvena monografija pomeni kritično izdajo prvega zvezka zbranih del Vladimirja Bartola, ki vsebuje njegov prozni prvenec "Al Araf". Knjiga je opremljena z vsem znanstveno-kritičnim aparatom in z obsežno razpravo o obravnavanem avtojevem delu.
COBISS.SI-ID: 264865024
Razprava se osredotoča na vprašanje "nacionalistične" interpretacije Bartolove zbirke kratkih pripovedi iz leta 1935 Al Araf. Ob izdatni naslonitvi na rokopisno zapuščino pa tudi na objavljeno dokumentacijo poskuša pokazati, da to vprašanje ne dopušča enostranskih odgovorov. Vtis je, da je Bartol med snovanjem zbirke narodnostno vprašanje obravnaval zgolj kot eno izmed mnogih idej, s katerimi je v svojih pripovedih "eksperimentiral". Tako so ga tedaj razumeli tudi njegovi sodobniki. Nasprotno lahko novejše, "nacionalistične" interpretacije vseeno najdejo trdno oporo v Bartolovi povojni samorazlagi, predvsem pa v tem, da so pisateljeve novele tematizirale tisti tip subjektivitete, ki je bil tudi Slovencem potreben za izpeljavo velikih zgodovinskih sprememb in so se tako izkazale za njihovo svojevrstno napoved.
COBISS.SI-ID: 50803042
Kosovelov pojem "barbarsko primitiven umetnik - genij" je v dnevniških zapiskih iz začetkov leta 1924 sledil ideji zenitističnega barbarogenija, saj ga je zapisal skupaj z nekaterimi drugimi zenitističnimi sintagmami in se veže na propadlo evropsko umetnost in na njeno oživitev s pomočjo elementarnega in divjega Balkana. To je bila Kosovelova destruktivna pesniška faza. Od aprila 1924 pa je Kosovel sprejel pojem barbarstva zunaj futurističnih, zenitističnih in drugih kontekstov in se s tem odrekel poetološkim in nacionalističnim opredelitvam tega pojma ter začel uveljavljati izrazito politično razumevanje pojma barbarstvo, povezanega s fašistično ogroženostjo primorskih Slovencev.
COBISS.SI-ID: 50802274
Tematizacija prostora se je v slovenski literarni vedi dogajala v okviru naratologije, žanrskih raziskav kmečke in pokrajinske povesti ter zgodovinskega romana, tematoloških in interkulturnih literarnozgodovinskih študij. Obilico podatkov o literarnem prostoru je najti v opombah k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, zlasti v kritični izdaji opusa Ivana Tavčarja v uredništvu Marje Boršnik. Opombe so tešile radovednost glede realnih predlog za literarna dogajališča in za prostore avtorjevega bivanja, v neskladjih med literarnim in zgodovinsko izpričanim geografskim prostorom pa so odkrivale delovanje avtorjeve kreativne domišljije.
COBISS.SI-ID: 50401890