Slovensko razumevanje turške je pomembno oblikovano prek prevodnega posredovanja. Prvič se je izrazilo v slovenskih ljudskih pesmih in pripovedih, v katerih se je Orient pojavljal kot grožnja ali kot dežela čutnosti in obilja. V času Jugoslavije so na percepcijo "Turkov" vplivala prevedena dela bosanskih avtorjev, ki so po nareku oblasti promovirali "bratstvo in enotnost" jugoslovanskih narodov. Postsocialistično slovensko razumevanje turške kulture je spet posredno: prek posrednih prevodov sodobnih turških avtorjev. Ker ni neposrednih prevodov, se v bližnji prihodnosti stanje ne bo bistveno spremenilo.
COBISS.SI-ID: 53345634
Avtor, slovenski prevajalec Valéryje poezije, razgrinja biografsko dejstvo, ki ni dovolj znano ne v Franciji ne v Italiji ne v Avstriji ne v Sloveniji, da materna linija pesnikovega porekla izvira iz Kopra in Trsta. Skozi številne podobe Morja odseva podoba Matere, kar je v francoščini zaradi enakozvočnosti teh dveh besed še toliko bolj izrazito (la Mer - la Mère). Fanny Grassi je pokopana skupaj s sinom Paulom in drugimi družinskimi člani na Morskem pokopališču v francoski sredozemski luki Sète.
COBISS.SI-ID: 52411234
Razprava je del projekta, ki s pomočjo geografskega informacijskega sistema (GIS) kartira biografske podatke pomembnejših literarnih akterjev od začetkov literarne produkcije v slovenščini. Podatki za vnos na zemljevid in njihovo prikazovanje so določeni ob kritiki pionirskih dosežkov literarne geografije (Nagel, Nadler), povezanih z ideologijo "krvi in zemlje", in novejših dosežkihliterarnega kartiranja (Schlosser). Ob oceni njihovih rešitev in z ozirom na namere slovenskega projekta je podanih nekaj predlogov za določitev nabornih nizov prostorsko vezanih biografskih podatkov ter relevantnih medsebojnih korelacij med njimi. To bo podlaga za oblikovanje tematskih analitičnih kart za sodobno prostorsko analizo literature. Podane so prve karte krajev rojstva in smrti ter prve ugotovitve analitične uporabe kart.
COBISS.SI-ID: 52050274
Na vprašanje, kdaj se je Prešeren zaljubil v Julijo, so prešernoslovci dali različne odgovore: eni leto 1831, drugi pa leto 1833, kot je Prešeren zapisal v sonetu Je od vesel'ga časa teklo leto. Kdor zagovarja letnico 1831, mora razložiti, kaj pomeni sonetna zgodba o velikonočnem srečanju v Trnovem. Za mnoge je izmišljena petrarkistična zgodba, Avgust Žigon pa je l. 1906 predlagal, da sonet opisuje dva resnična dogodka: Prešeren leta 1833 obuja spomin na prvosrečanje iz leta 1831. Žigonovo tezo je prepričljivo kritiziral Kidrič, dokler ni 1939 Grafenauer zapisal, da je na velikonočno soboto cerkev zatemnjena in ne razsvetljena, kot piše v sonetu. To je bil ključni podporni argument Žigonovi tezi. Tu dokazujem, da se je Grafenauer zmotil.
COBISS.SI-ID: 53899618
Članek se loteva problematike reprezentacije druge svetovne vojne v Kovačičevih »Prišlekih«. Ugotavlja, da literarna reprezentacija prikazuje drug zorni kot kot zgodovinska naracija, in se sprašuje, katera perspektiva je ustreznejša dejanskemu stanju.
COBISS.SI-ID: 51578978