Bioetika kot področje uporabne etike se sooča z nekaterimi najpomembnejšimi in najkontroverznejšimi moralnimi dilemami modernih družb. Bioetična vprašanja so močno občutljiva na družbeno, pravno in politično okolje; tehtna in strokovna debata, ki se je razvila na konferenci, je doživela odmev tako v znanstveni kot v širši zainteresirani javnosti. Še posebej je to pomembno v času, ko bo potrebno tudi v naši državi oblikovati nekatera nova telesa oz. komisije za presojanje bioetičnih vprašanj.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 40924514Predavanje obravnava tako imenovanega materialnega Boga, kot ga slika Diderotov osrednji filozofski spis D'Alembertove sanje (1769). Diderotov materialni Bog je paradoksno božanstvo, ki ni stvarnik oziroma vzrok univerzuma, ampak njegov učinek na enak način, kot je materialna duša učinek telesnega ustroja: kot namreč notranje razčlenjena in kompleksna materija, ki sestavlja človeško telo, razvije lastno dušo, ki ni spiritualna bitnost, ki bi bila realno različna od telesa, ampak del telesa in potemtakem materialna.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 39243618V monografiji, ki smo jo uredili, zbrani avtorji predstavljajo poglede na etične in družbene implikacije sodobne znanosti, predvsem različnih disciplin kognitivne znanosti, kot so nevroznanost, nevrobiologija, umetna inteligenca, psihologija in fenomenološko raziskovanje. Avtorji se v monografiji ukvarjajo z vprašanji o potencialnem spreminjanju človekovega pogleda na samega sebe in okolje, ki so ga sprožila znanstvena raziskovanja. Rezultat po šifrantu rezultatov in učinkov : C.01
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 22774311Razprava govori o tem, da je mnogo tega, kar je pred nekaj leti še veljalo kot mondeno, denimo kajenje, postalo v naši današnji kulturi tematizirano kot umazana razvada in nepotrebnost, ki škoduje zdravju. Take prakse se je v prejšnjih časih ovrednotilo znotraj kulturnih vzorcev in se jih je postavilo v okvir »svetega«. Temu svetemu se danes bojevito zoperstavlja um, ki se razume kot čistega in si prizadeva, da bi razčaral svet.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 249105152V delu Meje uma. Raziskava o ciljih in motivih nemškega idealizma skuša R.-P- Horstmann tistemu gibanju pokantovske filozofije, ki ga poznamo pod imenom nemški idealizem in obsega predvsem tri avtorje, Fichteja, Schellinga in Hegla, dati enotno konceptualno, logično in metodološko osnovo ter skupno izhodišče. Osnova in izhodišče teh treh filozofov je poskus preseganja tradicionalnih, novoveških standardov racionalnosti, spoprijem z elementi Kantove teoretske filozofije ter poskus teorije naravne, predfilozofske zavesti oziroma rekonstrukcija naravnega pojmovanja sveta.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 248916480