1.

Oris filozofije pravice

Oris filozofije pravice (Grundlinien der Philosophie des Rechts) sodi med temeljna dela praktične filozofije nasploh in politične filozofije posebej. V njem je Hegel podal sistematično pojmovanje pravice, razumljene kot »obstoj svobode«, in prikazal pogoje – formalne, moralne in nravne –, ki morajo biti izpolnjeni, da bi »svobodna volja« udejanila svojo svobodo. Vsebinsko deluje kot kritika oziroma dopolnilo Kantove moralnosti – očita ji nedejanskost in arbitrarnost – in nasproti njej poudarja nravnost, Sittlichkeit, ki v sebi združuje naravno, družbeno, javno in historično objektivnost, na podlagi katere subjekt šele je to, kar je.

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 271154176

2.

Oblast

Oblast Niklasa Luhmanna sodi k najpomembnejšim razpravam politične teorije 20. stoletja. Luhmann misli družbo kot pogoj možnosti oblasti, torej ponuja teorijo moči preko ovinka teorije družbe. Oblast obravnava kot simbolno generaliziran medij komunikacije. Luhmannova teorija se s tem oddalji od tradicionalne „klasične teorije oblasti“, saj oblasti ne razume po shemi kavzalne zveze, fizične prisile, hierarhije, ki oblast pripisuje njenemu vrhu, ali načelu konstantne vsote.

C.02 Uredništvo nacionalne monografije

COBISS.SI-ID: 268859136

3.

Ljubezen in filozofija v Diderotovem Jacquesu fatalistu

Miran Božovič je mednarodno uveljavljen poznavalec Diderotove filozofije. 8. avgusta 2013 je imel prispevek na 18. Svetovnem kongresu filozofije v Atenah, na Univerzi v Atenah (XXIII. World Congress of Philosophy, Athens, Greece, August 8, 2013]. Athens: University of Athens, School of Philosophy, 2013.)

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 52484194