Metafore in stereotipi le parcialno izražajo resničnost in resnico, zato njihovo verodostojnost in njihovo funkcijo v jeziku, gramatiki in semantiki določa obseg naše fizične in kulturne izkušnje, ki je osnova za njihovo abstrakcijo. Metaforični koncepti se lahko v nekaterih primerih s področij dobesednega pomena razširijo na obseg figurativnega jezika. Figurativni jezik pogosto služi za izražanje osnovnih in kulturnih vrednot. Znotraj prevladujoče kulture evalvacija delno zadeva podkulturo, ki sprejema osnovne vrednote, a jim daje različne prioritete. Prispevek obravnava stereotipe in simbole motiva pohlepa in potovanja v razmerju do judovske podkulture.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 53232226V tej monografiji sta prispevka dr. Irene Avsenik Nabergoj in akad. Jožeta Krašovca rezultat raziskovanja pomena »besede« v literarnih delih. Irena Avsenik Nabergoj obravnava simboliko in semantiko hrepenenja, ljubezni in lepote, Jože Krašovec semantiko in stilistiko medosebnih odnosov, ljer je vloga besede še posebno pomembna. Študija o hrepenenju, ljubezni in lepoti temelji na analizi nekaterih posebno vplivnih filozofov, teologov, literarnih kritikov, pesnikov in pisateljev v razponu med antiko in sodobnostjo. V drugem delu študija prinaša literarno analizo nekaterih literarnih del (Visoka pesem, Dante, Prešeren, Jenko). Študija o semantiki in stilistiki medosebnih odnosov obravnava diskurze o pomenu temeljnih struktur jezika in literarne reprezentacije, s tem pa odpira temeljna vprašanja možnosti in meje izražanja medosebnih odnosov v skupnih virih judovstva in krščanstva.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 268080128V razpravi je najprej predložen razmislek o besedi - logosu in o odgovornosti akademskih ustanov pri ohranjanju besede kot temeljne človekove danosti v družbi. Vsaka pristna beseda, ki je zavezana resnici in prihaja iz človekovega resničnega jedra, je vedno novost in že sama po sebi odsev absolutne Besede. V drugem delu so predstavljene okoliščine nastanka konstitucije o Božjem razodetju drugega vatikanskega koncila, ki je postavil Sveto pismo in s tem besedo ponovno v središče teologije in jo predstavil kot pravilo vere in studenec življenja. Proces, ki ga je začrtal ta dokument, pomeni še danes aktualno vizijo in dinamično moč prenove teološke hermenevtike in sploh dogajanja v Cerkvi in v družbi.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 9837059Slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma je nov komentiran prevod Svetega pisma. Za prevajalce je bilo posebno pomembno prizadevanje za skladnost med izvirnkom in prevodom glede sloga, strukture literarnih oblik in izročila v besedišu. Modrostna in preroška literatura je pretežno sestavljena v pesniški obliki, zato je posebna skrb veljala semantiki in osnovnim oblikam hebrejske poezije, da bi ohranili pomensko širino temeljnega besedišče in privzdignjeno pesniško-retorično govorico. Sveto pismo je najboljši možni vir religioznega in kulturnega življenja, ker je najčistejši sad notranjega božansko-človeškega navdiha, celostne sinteze univerzalnih izkušenj in naravnega sistema simbolov. Beseda, simbol, zgodba in visoka poezija dopolnjujejo eden drugega pod pritiskom notranjega življenja. Možnost prevajanja našega notranjega življenja znotraj ustvarjalne dediščine naših jezikov dokazuje, da je človeški duh univerzalen. Kolikor bolj se odlomki ali celotno Sveto pismo uporabljajo v bogoslužju in poučevanju, toliko bolj dinamičen, vseobsegajoč in pozitiven je človeški razvoj.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 265749760Čeprav je bila katoliška Cerkev na Slovenskem izključena iz javnih medijev, so člani katoliške skupnosti dobivali osnovne informacije o koncilskem dogajanju; to nalogo je opravljal skromni cerkveni tisk. Razmere so se začele spreminjati po koncu koncila in po začetku boljšanja odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo leta 1966. Prispevek je poskus pregleda odmevov na napoved koncila in na pričakovanja, ki jih je prinesla napoved, seznanjenosti slovenskega prostora z dogajanjem med koncilom in odmevov po koncilu. Takrat so se v Cerkvi na Slovenskem pokazale številne nove pobude glede pastoralnega dela, vse do nastanka vrste cerkvenih združenj in raznih duhovnih gibanj, do razmaha ekumenskega in drugega dialoga, do prenove katehetskega pouka in do razcveta verskega tiska. Koncilske ideje so vstopile tudi v redovne skupnosti. Za ocenjevanje vpliva koncila na slovensko katoliško skupnost so bile poseben izziv različne obletnice.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 6092122