Članek izhaja iz glavnih ugotovitev obsežne raziskave avtorice v svetu motivov hrepenenja, šibkosti in skušnjave, kot so predstavljeni v literarnih besedilih iz starega Bližnjega vzhoda, iz poznejšega sredozemskega in širšega evropskega območja. Študija temelji na obsežnejših literarnih analizah znanih besedil, ki obravnavajo iste ali vsaj podobne literarne teme in sheme. Čeprav se ta besedila razpenjajo od antike do sedanjega časa in čeprav so bila napisana v različnih jezikih, ki niso sorodni, kažejo tehtne in poučne semantične vzporednice. Zaznavanje in dojemanje podobnih izrazov za vrednote iz različnih kultur lahko vodi do bogatejše, intenzivnejše jezikovne in literarne izkušnje.
COBISS.SI-ID: 34692909
Monografija Župnija sv. Jurija pri Celju je predstavitev ene starejših cerkvenih ustanov na Štajerskem. Prve krščanske skupnosti v tem okolju so zaživele že v zadnjih stoletjih rimskega imperija. Arheološka odkritja zadnjih let so prinesla veliko novih ugotovitev. Do 18. stol. je župnija obsegala veliko večje področje kot danes. Iz nje se je razvilo več novih župnij. Vedno je bila središče cerkvenega in drugega dogajanja. Bila je sestavni del velikega oglejskega patriarhata in nato metropolije v Gorici. Voditelji cerkve so imeli pomembne vloge v javnem življenju kraja. Orisani so zgodovina župnije kot takšne, sakralni objekti na njenem področju, cerkve in drugi, različna cerkvena združenja, cerkvena glasba in skrb za orgle, cerkveni zvonovi, dogajanje v okviru župnije in tudi v širšem kontekstu ter ugledni duhovniki, ki so postali del slovenske narodne zgodovine. Več pozornosti je namenjeno posledicam prve in druge svetovne vojne na življenju ljudi, šolskim dejavnostim in gospodarskemu razvoju. Sestavni del življenja župnije je bila tesna povezanost s krajem in širšim okoljem.
COBISS.SI-ID: 260172800
Članek obravnava kanonsko in državno pravo glede patronatnih razmerij med patroni in župnijami ter cerkvenimi službami v obdobju 1782–1941. Bralca seznani z izvorom in razvojem patronatov in z različnimi tipi patronatov glede na cerkveno ali svetno oziroma zasebno ali javno naravo njihovih nosilcev. V dobi državnega cerkvestva, jožefinizma, je leta 1782 z ustanovitvijo verskega sklada nastopil nov tip javnega patronata, nad katerim je bedel cesar oziroma njegovi oblastveni organi. Patronat verskega sklada kanonskopravno ni bil priznan, a Cerkev ga je tolerirala in je po razpadu monarhije v jugoslovanski državi povzročal težave v odnosih Cerkev – država. Kranjski verski sklad je v zadnjem desetletju 18. in v začetku 19. stoletja prevzel patronat nad večino novoustanovljenih jožefinskih župnij, po sekularizaciji leta 1803 pa še nad tistimi, ki so bile pod patronatom briksenske škofije.
COBISS.SI-ID: 5726298
Sprava je najvišja resnica in vrednota osebnega in družbenega življanja, ko se Bog in ljudje dojemajo kot osebe. Večina svetopisemskih besedil pričuje za vero, da sta odpuščanje in sprava najbolj sublimna in najbolj odrešujoča sadova Božje in človeške ljubezni. Razlog za Božje odpuščanje in spravo najdemo v presežni veličini in univerzalnem namenu njegovega stvarstva. Na tej ontološki in eksistencialni osnovi temeljijo številna literarna dela od antičnih do modernih časov. Ena takšnih literarnih reprezentacij je Skakespearova drama Vihar iz 1610–1611. Drama temelji za zgodbi Prospera, pravičnega milanskega vojvoda, ki ga je njegov brat Antonio odstranil od prestola s pomočjo neapeljskega kralja Alonsa. Prosperova zgodba in njegova vloga v družinski zvezi v več pogledih spominjata na vlogo Jožefa v svetopisemski zgodbi egiptovskega Jožefa (1 Mz 37–50).
COBISS.SI-ID: 5902170
Osrednji namen članka je medbesedilna primerjava doživljanja intimne ljubezni pri osrednjih junakih Črtomiru in Bogomili, kot se kaže v Prešernovi izvirni umetnini Krst pri Savici (1836) ter v istoimenskih dramskih poustvaritvah Zorka Simčiča (1953, 1965, 1994) in Dominika Smoleta (1969, 2003, 2009). Simčič v svoji drami sledi Prešernovi predlogi ter motiv presežne ljubezni mladega para, ki se žrtvujeta drug za drugega, dopolni s krščansko motiviko krivde, odpuščanja in sprave. Črtomir in Bogomila v Smoletovi drami pa, nasprotno, ne znata ljubiti; njuna ljubezen je "divja", razosebljena, nasilna, oropana čiste želje, prešibka za samožrtvovanje; s svojim egoizmom zanikujeta in končno uničita drug drugega.
COBISS.SI-ID: 34848301