Članek je indeksiran v IBSS. Predstavlja problem političnega kriminala, ki ga je povzročil totalitarni režim in posledice za osebo in družbo.
COBISS.SI-ID: 6442842
Samostojni znanstveni sestavek je izšel v knjigi pri eni najuglednejših nemških založb za filozofska dela Felix Meiner. V mednarodni druščini uglednih poznavalcev Levinasove misli je avtor postavil izvirno tezo, da Levinasovo misel o Bogo lahko razumemo kot etično »analogia alteritatis«, ki se razlikuje od klasične ontologije, ki misli Boga na način »analogia entis«.
COBISS.SI-ID: 6041178
Prvi izziv pri delu z mladimi v Sloveniji se nanaša na vzgojo, ki ne ustvarja sovražnikov. V tem kontekstu hrepeni po spravi s preteklostjo, ki v mnogih primerih vključuje tudi spravo z lastnimi starši. Mladi želijo biti vpeti v zgodovino, vendar čutijo potrebo po njenem očiščenju.
COBISS.SI-ID: 6285914
Članek pojasnjuje pojem genocida s pomočjo pojma družbene smrti. Njegove osrednje ugotovitve so naslednje: Genocid je skrajna oblika družbene smrti. Namerno povzročanje družbene smrti je osrednje zlo genocida. Družbena smrt je tisto, kar razlikuje genocid od množičnih pobojev. Fizično ubijanje članov tarčnih skupin ni bistveno za genocid. Obstajajo bolj prefinjene oblike genocida, s katerimi se članov tarčnih skupin ne ubija fizično, ampak se uničujejo »samo« določene vezi, odnosi in družbene strukture, ki so življenjskega pomena za preživetje tarčnih skupin kot takih. Članek pojasnjuje tudi, kakšne vrste skupin so tarčne skupine genocida, trditev, da je genocid etično obložen pojem, in nekatere implikacije tega dejstva. Na tej osnovi podaja primerjalno analizo nekaterih pojavov, ki so tesno povezani z genocidom: zločin proti človeštvu, totalitarizem, terorizem in etnično čiščenje. Reflektira tudi genocidne učinke vojaških množičnih posilstev. Kaj je genocid je pomembno vprašanje. Zato je pomembno, da izostrimo naš um za prepoznavanje genocida, tudi tako, da podamo primerno definicijo, ki je ustrezno preverjena. Zadnje je glavni namen tega članka.
COBISS.SI-ID: 6442586
Število pripadnikov islamske veroizpovedi je v Sloveniji začelo opazno naraščati po drugi svetovni vojni. Medtem, ko jih ob koncu štirideset let dvajsetega stoletja ni bilo niti tisoč, je število islamskih vernikov ob ljudskem štetju na prelomu tisočletja doseglo skoraj številko 50.000. Največ se jih je priselilo v devetdesetih letih. Raziskava muslimanskih moških imen pa nam pokaže, da je v slovenskih matičnih knjigah bilo največ moških s tipično islamskimi imeni med leti 1980 in 1990. Po tem letu število nosilcev islamskih imen drastično upade, oz. čedalje manj otrok je bilo poimenovanih z imeni, ki so lastna muslimanski kulturi. V prvem desetletju novega tisočletja jih je bilo v slovenske matične knjige vpisanih zanemarljivo malo. In vendar se število muslimanov ni zmanjšalo. Na to nasprotje lahko odgovorimo s tezo o integraciji lastnih imen v muslimanski populaciji. Starši novorojence v muslimanskih družinah ne poimenujejo z izrazito islamskimi imeni, temveč tako, da se ne razlikujejo od imen njihovih vrstnikov, ki ne prihajajo iz muslimanskega kulturnega okolja.
COBISS.SI-ID: 6357338