P. B. von Sydačoff je bil konservativno usmerjeni publicist, ki je glavno vlogo habsburške monarhije videl na Vzhodu in na Balkanu. Jugoslovansko gibanje je imel za izpostavo panslavistične Rusije. Nosilci avstrijske ideje na Balkanu naj bi bili katoliški Hrvati, Srbom je pripisal protihabsburško, na Rusijo oprto tendenco, negativno je ocenil tudi slovenski panslavizem. Sydačoffove teze so nastale na podlagi nemško-avstrijskih stereotipov o slovanskih narodih in »panslavistični zaroti«.
COBISS.SI-ID: 2859124
Država SHS, ustanovljena 29. 10. 1918, se je zaradi nestabilnost širšega prostora takoj srečala s problemom varnosti in obrambe. Oborožene sile, ki so jih v smislu družbenega sobivanja razumeli za samoumevne in nujne, so začeli ustvarjati z vrha. Oblikovanje vojske ni bilo lahko. Pri vpoklicu moštva so morali premagovati naveličanost zaradi dolge vojne in nizke legitimnosti nove države, delu častniškega kadra iz nekdanje avstroogrske vojske pa nova oblast tudi ni preveč zaupala.
COBISS.SI-ID: 2811252
Razprava obravnava poglede liberalne politike na problem nacionalnega sobivanja v okviru Weimarske republike in Kraljevine SHS. Nemški liberalci so ga v enonarodni weimarski skupnosti rešili skozi princip decentralizirane unitarne države, slovenski pa so v prid nacionalnega sobivanja v mnogonarodni jugoslovanski skupnosti pomembno prispevali k ustavni uveljavitvi jugoslovanskega nacionalnega integralizma in državnega centralizma. S tem so se odrekli reševanju slovenskega narodnega vprašanja.
COBISS.SI-ID: 1066885
V razpravi je predstavljena italijanska fašistična okupacijska politika na ozemlju Ljubljanske pokrajine med 2. sv. vojno. Dolgoročni cilj italijanskih oblasti, ki so se posluževale najrazličnejših oblik nasilja (internacije, zapori, streljanje talcev in civilistov), je bila postopna asimilacija slovenskega prebivalstva. Fašistične oblasti so bile odgovorne za smrt okoli 6500 oseb, od tega skoraj polovico civilistov. V celotni slovenski viktimološki sliki predstavlja delež italijanskega nasilja 6,7%.
COBISS.SI-ID: 2844532
Obravnava predstavlja usode kritičnih intelektualcev (prisiljenost v upokojitev, obsojanje na zaporne kazni, življenje v emigraciji, prepoved tiskanja del itd.) v Sloveniji med leti 1945-1990, ko je komunistični režim z različnimi sredstvi onemogočal iskanje drugačnih političnih usmeritev. Med družbeno kritičnimi intelektualci in realnostjo socialističnega sistema je zijal širok prepad. Intelektualna »opozicija« ni mogla izražati neposrednih zahtev po spremembah državnega sistema in večjem spoštovanju človekovih pravic.
COBISS.SI-ID: 2850676