Avtor v razpravi ugotavlja, da je škofa Rožmana, ki je bil sicer izrazito apolitičen, okupacija leta 1941 našla popolnoma nepripravljenega. Vendar je škof Rožman s svojo držo, predvsem na simbolni ravni, nudil oporo – glede na njegovo moralno avtoriteto je bila le-ta precejšnja – uresničevanju tedanje politične usmeritve najmočnejše predvojne politične stranke Slovenske ljudske stranke ter slovenske politične elite na čelu z dr. Markom Natlačenom, ki je priznala aneksijo Ljubljanske pokrajine h Kraljevini Italiji in s tem pristala na tezo o debelaciji jugoslovanske države. Politično udejstvovanje škofa Rožmana se ni bistveno razlikovalo od delovanja politikov v domovini, ki so si prizadevali za rešitev slovenskega vprašanja v okviru t. i. novega reda.
COBISS.SI-ID: 3101044
Ciklična krizna stanja v 20. stoletju so vplivala tudi na vojaški podsistem. Ta je bil kot velik uporabnik proračunskih sredstev pod dvojnim pritiskom; zmanjšanje sredstev zanj je terjalo velike ali celo odločilne spremembe dimenzij ali kvalitete sistema, na drugi strani pa je kriza običajno pomenila povečano varnostno tveganje, kar je narekovalo povečane zahteve do vojaškega sistema. V treh presečiščih, ki veljajo za zdajšnje ozemlje Republike Slovenije, lahko spremljamo podobne situacije. V krizi tridesetih let 20. stoletja je bila Vojska Kraljevine Jugoslavije prisiljena v skrčenje vojaških nabav in opustitev dela urjenja rekrutov. V začetku osemdesetih let je bil vojaški podistem v Jugoslaviji prisiljen, da je zmanjšal stalež vojske za okoli 15 %, vojski pa je državno vodstvo narekovalo tudi varčevalni program. Slovenska različica svetovne gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 2008, je narekovala Republiki Sloveniji 25-odstotno zmanjšanje proračunskih sredstev za vojaški sistem.
COBISS.SI-ID: 32028253
Zaradi 2. svetovne vojne je med okupacijo in neposredno po končani vojni izgubilo življenje okoli 98.000 ljudi, kar predstavlja 6,5 % populacijsko izgubo. To Slovenijo v evropskih primerjavah uvršča med tozadevno visoko prizadeta območja. Največ žrtev so povzročili okupatorji, del (13.500) pa so jih povzročili Slovenci v medsebojnem bojevanju in obračunavanju, tj. v vzdušju in praksi državljanske vojne, ki je potekala v pogojih okupacije. V mesecih neposredno po vojni je nova komunistična oblast množično obračunala s svojimi dejanskimi in domnevnimi nasprotniki in zakrivila smrt več kot 15.000 ljudi.
COBISS.SI-ID: 3156852
Pojem totalitarizem se je začel uporabljati po letu 1923 za oznako fašističnega gibanja v Italiji, kasneje pa se je razširil na sorodne pojave v drugih državah. V znanstveno rabo je pojem totalitarizem prišel po 2. svetovni vojni, ko je Hannah Arendt izdala delo Izvori totalitarizma. V naslednjih desetletjih so potekale raziskave pod vtisom hladne vojne, pozornost pa je bila pogosto usmerjena v primerjave Sovjetske zveze pod Stalinom in po njegovi smrti v času destalinizacije. Vprašanje, katere režime lahko označimo kot totalitarne, se je vleklo skozi desetletja, več pozornosti pa je v strokovnih razpravah vnovič dobilo po padcu berlinskega zidu in koncu hladne vojne v devetdesetih letih 20. stoletja.
COBISS.SI-ID: 3104884
Monografija v svojem izhodišču obravnava odnos liberalne politike do vprašanja idejnega, političnega, socialnega in narodnega sobivanja/sožitja na Slovenskem in na tej podlagi posebej problem politične razsežnosti vere ter volilnega izražanja politične volje. Hkrati se posveča liberalnemu razumevanju družbene ter politične vloge oboroženih sil in vprašanju posameznikove in družbene identitete, razčlenjenem skozi problem narodove suverenosti. Vsebinske sklope, na katere se monografija osredotoča, zaokroža prikaz političnega delovanja prvakov slovenskega liberalizma med svetovnima vojnama dr. Gregorja Žerjava in dr. Alberta Kramerja, kajti v njunem delovanju so se zgostile vse značilnosti liberalne politike v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Liberalci so se v tem času – kot že tudi pred tem – večkrat odmaknili od temeljnih liberalnih nazorskih prvin, a ob tem so na podlagi Žerjavove in Kramerjeve močne politične volje ter spretnosti, ki sta ju vodili na jugoslovanski državnopolitični vrh, pripomogli k uveljavljanju Slovencev kot vidnega političnega dejavnika v tedanji jugoslovanski skupnosti.
COBISS.SI-ID: 271188224