Represivne metode totalitarnih režimov je zbornik prispevkov z istoimenskega mednarodnega znanstvenega posveta, ki ga je organiziral Študijski center za narodno spravo v Mariboru. V njem so objavljeni prispevki domačih in tujih strokovnjakov z različnih področij, zgodovinarjev, pravnikov in drugih, ki so sodelovali na omenjenem posvetu. Avstrijski zgodovinar dr. Florian Rulitz predstavi dogajanje na avstrijskem Koroškem maja 1945, kjer so boji in poboji protikomunističnih beguncev potekali vsaj še tri tedne po kapitulaciji Nemčije, do konca maja 1945, izpostavi dogajanje v Pliberku in Vetrinju ter opozori na grobišča na avstrijskem Koroškem. O dogajanju na štajerskem delu jugoslovansko-avstrijske meje in ilegalnih pobegih na začetku petdesetih let 20. stoletja piše avstrijska zgodovinarka dr. Edda Engelke. Dr. Blaž Torkar podrobneje obravnava organizacijo ter delovanje fašističnih represivnih organov na Primorskem in v Istri. Sestavo, delovanje in naloge slovenskih partizanskih enot, s poudarkom na delovanju političnih komisarjev, v prispevku obravnava dr. Tomaž Kladnik. Dr. Marjan Linasi primerja nacistično nasilje na dvojezičnem avstrijskem Koroškem z nasilnimi ukrepi nemškega okupatorja v Sloveniji. Dr. Jernej Letnar Černič na primerih Slovenije in Španije odgovarja na vprašanje, kako državi obravnavata hudodelstva zoper človečnost ter kakšen odnos sta razvili do preganjanja teh hudodelstev. Dr. Damjan Hančič v prispevku o revolucionarnem nasilju na Gorenjskem med letoma 1941 in 1945 ugotavlja, da je šlo v nekaterih primerih nasilja, ki ga je izvajala partizansko-revolucionarna stran, za delovanje proti resničnim nasprotnikom osvobodilnega gibanja, prevladujejo pa primeri nasilnega delovanja proti političnim in ideološkim nasprotnikom komunistične partije. O goriških Judih kot žrtvah fojb piše mag. Renato Podbersič. Pavel Jamnik predstavi na podlagi novoodkritih arhivskih dokumentov vzporedne linije poveljevanja, ki so omogočile konspirativno in nadzorovano izvedbo povojnih množičnih pobojev. Dr. Tamara Griesser - Pečar ugotavlja, da je bila Katoliška cerkev po koncu vojne edina organizirana sila zunaj komunistične partije. Povojna oblast je omejevala njeno delovanje ter na različne načine preganjala njene predstojnike in vernike, pri tem kršila človekove pravice, Cerkev pa je skušala tudi ekonomsko uničiti. Dr. Darko Ščavničar v prispevku piše o izvedbi agrarne reforme po letu 1945 ter o sistemu dodeljevanja odvzetega cerkvenega premoženja na primeru župnij Dobrovnik, Lendava in Bogojina. Po mnenju dr. Andreje Valič Zver je bil dr. Jože Pučnik najpomembnejši akter slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Zaradi kritičnih prispevkov v Reviji 57 in Perspektivah, v katerih se je odzval na takratne družbene razmere, je bil v petdesetih in šestdesetih letih preganjan in zaprt, predvsem v opozorilo drugim. Dr. Mateja Čoh Kladnik piše o kulaških procesih v Sloveniji med letoma 1949 in 1951. Zaradi zaostrene politike oblasti do kmetov po sporu z informbirojem je začelo naraščati tudi število sodnih procesov proti velikim kmetom, na katerih so sodišča izrekala ostrejše kazni kot prejšnja leta in kot najhujšo tudi kazen zaplembe premoženja. Boštjan Kolarič piše o preganjanju storilcev hudodelstev zoper človečnost po koncu druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju. Jelka Piškurić piše o različnih povojnih migracijskih izkušnjah clevelandskih Slovencev. Na podlagi primerjave pričevanj tistih, ki so Slovenijo zapustili maja 1945, ter tistih, ki so se izselili pozneje, ugotavlja, da so migracijske izkušnje vplivale na poznejše življenje v izseljenski skupnosti ter so bile povod za nerazumevanje in nezaupanje med izseljenci. Jože Dežman opozori na usodo nemške manjšine v Sloveniji. Neža Strajnar pa predstavi register pripornikov Ozne za okrožje Maribor, ki vsebuje podatke za obdobje od oktobra 1945 do novembra 1949.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 264417024V disertaciji je predmet proučevanja usmerjen na vlogo in pomen Demosa kot akterja osamosvojitve in politične demokratizacije na Slovenskem. V poglavju z naslovom Metodološko hipotetični okvir je opredeljen predmet proučevanja in cilja analize: zgodovinske okoliščine, v katerih je nastal in deloval Demos, znanstvena relevantnost teme, uporaba terminologije oziroma pojmovno kategorialnega aparata, pregled uporabe in razumevanje omenjenih pojmov v različnih zgodovinskih obdobij. V poglavju z naslovom Glavne teoretične usmeritve obravnavanja nacionalizma je pregled znanstvene paradigme, ki teoretično obravnavajo nacionalizem, nato sledi poglavje z naslovom Najpomembnejši teoretični pogledi na slovensko nacionalno vprašanje, ki analizira politične in teoretične koncepte slovenskega nacionalnega vprašanja ter obravnava odpiranja dialoškega polja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in najpomembnejše prispevke v 57. številki Nove revije: Prispevki za slovenski nacionalni program - Jožeta Pučnika, Tineta Hribarja, Dimitrija Rupla in Iva Urbančiča. V poglavju z naslovom Demokracija in demokratizacija je uvodno pojasnjena demokracija in demokratizacija, klasificirani so teoretični koncepti demokratizacije na temelju modernizacijske teorije, zgodovinsko-sociološkega in strukturalističnega pristopa ter tranzicijskih študij. Avtorica obravnava akterje demokratičnih sprememb, vlogo političnih strank in koalicij v demokratičnih prehodih ter konsolidirano demokracijo kot ugoden izid demokratične tranzicije. V poglavju z naslovom Zgodovinski mejniki oblikovanja slovenske nacionalne identitete je podan pregled najpomembnejših mejnikov v razvoju slovenske nacionalne identitete ter pregled mednarodnih okoliščin konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, sledi poglavje z naslovom Slovenska pomlad – projekt demokracije in nacionalne emancipacije, v katerm je obravnavano širjenje političnega prostora, obdobje liberalizacije in razcveta civilne družbe, v nadaljevanju pa ključni procesi in dogodke na poti v pluralno družbo. Sledi primerjava strank pred volitvami 1990 s posebnim poudarkom na odnosu do samostojnosti in demokracije. Osrednje poglavje je obravnava Demosa, akterje demokratizacije in znotraj tega je namenjena posebna pozornost najvidnejši osebnosti združene demokratične opozicije Jožetu Pučniku. Orisana je vloga Demosa v osamosvojitvenih procesih, posebno poglavje je namenjeno tudi vlogi diaspore pri osamosvajanju in demokratizaciji Slovenije. V okviru poglavja o razpustu Demosa je obravnavana najprej kriza v Demosu, »kulturnemi boj« v njem, stopnjevanje krize, njen vrhunec in razpust. Kot pomemben zgodovinski in analitični vir je predstavlena analiza anketnih odgovorov oziroma pričevanj neposrednih udeležencev. Sledi seznam uporabljenih virov in literature.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 262450688Nemška politika po slovenskem plebiscitu ni bila naklonjena razpadu Jugoslavije. Do napada jugoslovanske vojske na Slovenijo se je nemška zunanja politika kot celotni zahod zavzemala za ohranitev enotne Jugoslavije pod nekim novin ustavnim redom. Napad na Slovenijo pomeni diametralni prevrat nemške zunanje politike. Je še vedno izredno previdna in skuša po poti pogajanj sporazumno s članicami ES doseči nek rezultat. Postopek pri Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi po napadu na Slovenijo pa ni sprožila Nemčija, temveč Avstrija. Nemški politiki so bili neenotni in večina medijev v Nemčiji – izjema je bila Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) in nekateri redki regionalni časopisi kot Deister- und Weserzeitung – je nasprotovala hitremu priznanju. Novembra 1991 pa se je Nemčija končno odločila, da bo priznala neodvisnost Slovenije, kar se je potem uresničilo 19. 12. Priznanje pa je začelo veljati 15. 1. 1992, ko je vseh 12 držav ES priznalo neodvisnost države Slovenije in Hrvaške.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1223045V prostorih evropskega parlamenta v Bruslju je bila 14. aprila 2010 predstavljena razstava z naslovom Dvajset let od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, ki jo je pripravil Študijski center za narodno spravo. Razstava predstavlja izbrano fotografsko in slikovno gradivo iz arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije z orisom zgodovinskega ozadja in s temeljnimi vsebinskimi poudarki, ki so oblikovali takratno dogajanje na Slovenskem.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 31313453Avtorji poročila so v prispevku iz zgodovinskega in pravnega stališča predstavili kršenje človekovih pravic v Sloveniji od leta 1941 do 1990. Vzporedno z bojem proti okupatorju je potekala revolucija in po koncu vojne je oblast prevzela Komunistična partija. Prvih deset let po koncu vojne je bilo obdobje najhujšega kršenja človekovih pravic in svoboščin. Uveljavil se je enostrankarski sistem, odsotna je bila delitev oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno. Potekali so številni montirani procesi proti skupinam in posameznikom, ki se niso strinjali z družbeno ureditvijo ter množične usmrtitve civilistov in vojnih ujetnikov spomlad in poleti 1945. Organizirana so bila koncentracijska in delovna taborišča, razpuščena so bila društva, politične stranke, prepovedani neodvisni časopisi ter uvedena cenzure. Udba je izvajala psihična mučenja (nočna zasliševanja, prisiljevanje k delu s tajno politično policijo) preseljevala ljudi iz obmejnih območij v notranjost države ter preganjanje katoliško Cerkve in druge verske skupnosti ter njihovih organizacij. Država je nacionalizirala in zaplenila premoženje posameznikov in ustanov. Za ta dejanja nihče od storilcev še ni odgovarjal.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 33221677