Slovenija je edina članica Evropske unije, ki je v 20. stoletju izkusila vse tri totalitarne režime: fašizem, nacizem in komunizem. S prvo obliko totalitarizma - fašizmom, se je najprej soočil zahodni del ozemlja današnje Slovenije, ki je z Rapalsko pogodbo leta 1920 prišel v sestav Kraljevine Italije. Naslednji totalitarizem, ki je prizadel Slovence, je bil nemški nacionalni socializem. Slovenija je doživljala komunistični totalitarizem do njegovega zloma. Glavna opora temu sistemu je bila politična policija. Ta je poskrbela, da so bili t. i. notranji sovražniki pod njeno stalno kontrolo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 31139373Po letu 1990 se je v Sloveniji veliko raziskovalo o povojnem preganjanju največje verske skupnosti na Slovenskem - katoliške Cerkve, odnos tedanje države in komunističnega sistema do drugih manjših verskih skupnosti pa še čaka na poglobljene raziskave. Po letu 1945 so se razmere za delovanje na Slovenskem najbolj spremenile za predvojne tradicionalne politične stranke - in Katoliško Cerkev. S prihodom bojevite proticerkvene organizacije na oblast se je za cerkev začelo povsem novo obdobje. Pogosto so novi oblastniki osebno vero izenačevali s klerikalizmom.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 31138605V monografiji objavljeni prispevki obravnavajo temeljne značilnosti totalitarnih sistemov, hudodelstva zoper človečnost, značilnosti revolucionarnega nasilja na kamniškem in goriškem med drugo svetovno vojno, mobilizacijo v nemško vojsko, dileme ob prvih kazenskih ovadbah glede povojnih pobojev in prikritih grobišč, delovanje ilegalnih skupin, množične izgone prebivalstva po koncu vojne, pomen ideološko razbremenjenega zgodovinopisja v izobraževalnem procesu, vlogo in pomen t. i. ustne zgodovine, posledice izkušnje Slovenije s tremi totalitarnimi sistemi in tranzicijsko pravičnost.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 249116416Razstava prikazuje preganjanje kmetov med letoma 1945 in 1955. Aprilom 1945 je predsedstvo Avnoja sprejelo zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže. Sledili so obvezni odkupi in oddaja pridelkov, racionirana preskrba, zakon o dejanjih zoper ljudstvo, agrarna reforma, postavitev zadrug, ki so predstavljale oporo oblasti pri izvajanju kmetijske politike, izgoni prebivalstva, proces deagrarizacije in t. i. kulaški procesi v letih 1949–1951, ki so prizadeli predvsem velike kmete. Prikazana je usoda petih kmečkih družin.
F.28 Priprava/organizacija razstave
COBISS.SI-ID: 1454733