V strokovni knjigi so zbrani prispevki, katerih rdeča nit so vplivi na okolje pri predelovanje rude, ki vsebuje živo srebro. Zbrani primeri osvetljujejo primere območja Idrije, Podljubelja in San Joaquin, Queretaro, Mehika. poleg tega so prikazane tudi nekatere zanimive metode, ki so pri raziskavah vplivov predelave rude na okolje zelo koristne.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
COBISS.SI-ID: 264613888Doc. dr. Mateja Gosar opravlja funkcijo glavne in odgovorne urednice osrednje slovenske znanstvene revije Geologija s 50-letno zgodovino in tradicijo. Geologija ima mednarodni uredniški odbor. V njej objavljajo domači in tuji raziskovalci. Prispevki obravnavajo tematiko geoloških kart, stratigrafije, paleontologije, mineralogije, mineralnih surovin, hidrogeologije, varstva okolja in geokemije, geohazarda, seizmologije ter geoinformacijskih in drugih dejavnosti.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
COBISS.SI-ID: 5636866Cilj raziskave je bil ugotoviti obseg onesnaženja z živim srebrom na območjih starih žgalnic, kjer so med leti 1510 in 1652 na edinstven način predelovali živosrebrovo rudo, oceniti njihov vpliv na porazdelitev živega srebra v okolju na Idrijskem in oceniti potencialno tveganje za okolje na raziskovanih območjih. Raziskava je bila izvedena z namenom omogočiti boljše in natančnejše razumevanje današnje razširjenosti živega srebra na širšem območju Idrije. Raziskovali smo koliko živega srebra in v kakšnih oblikah je še vedno prisotnega na lokacijah starih žgalnic, kako se njegova koncentracija in zvrsti spreminjajo z globino ter kakšen pomen ima v lokalnem smislu in tudi za celotno idrijsko območje. Posebna pozornost je bila posvečena študiju transformacij in transportnih značilnosti živega srebra skozi 400-letno obdobje, od prenehanja žganja rude po gozdovih v okolici Idrije do današnjih dni. Raziskava je pokazala, da so vsebnosti živega srebra v v tleh, sedimentih in humusu na obravnavanih lokacijah izjemno visoke. Meritve Hg-pirolize so pokazale prisotnost cinabarita in živega srebra vezanega na mineralne in/ali organske komponente tal. Deleža cinabarita in necinabaritno vezanega živega srebra sta približno enaka in enakomerno porazdeljena v večini obravnavanih vzorcev. Rezultati izluževalnih testov kažejo visoke koncentracije živega srebra v izlužkih tal in humusa in kažejo na verjetno mobilizacijo živega srebra v vodo. Glede na te ugotovitve ocenjujemo, da žgalniška območja predstavljajo pomemben vir onesnaženja okoliških ekosistemov z živim srebrom. Zaradi prenosa onesnaženega materiala s površinskim odtokom in transporta topnih Hg zvrsti, ki so potencialno dostopne organizmom, lahko onesnažene žgalniške lokacije vplivajo tudi na obremenjenost okolja na širšem Idrijskem območju, kot tudi v Tržaškem zalivu, kamor se bo v končni fazi izpral velik delež Hg iz onesnaženih tal na območju Idrije.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 251576832Možnosti uporabe metode, ki predstavlja kombinacijo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) z energijskim disperzijskim spektrometrom (EDS) za mineraloške in geokemične študije v okoljih, ki so obremenjena s kovinami, je glavna tema predstavljene doktorske naloge. Uporabnost SEM/EDS praktično prikazana z raziskavo onesnaženosti medijev okolja na študijskem primeru Mežiške doline. Na podlagi morfoloških, kemičnih in mineraloških značilnosti različnih faz težkih kovin so v delu, na primeru raziskave sedimentov, materiala iz odlagališč in trdnih delcev akumuliranih v snegu, določeni način njihovega nastanka in izvor. Dokazano je, da SEM/EDS lahko uporabimo kot neodvisno metodo za določanje mineralne sestave faz težkih kovin. Prikazano je tudi kako koristno rezultati SEM/EDS dopolnjujejo rezultate običajnih geokemičnih metod.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 262812672Mehanizmi razširjanja Hg in vzroki onesnaževanja okolja so bili v Idriji v vsej 500 letni zgodovini zelo različni. Naravni izdanek je vplival na povečano geokemično ozadje že pred odkritjem rude in začetkom pridobivanja kovine. Začetek pridobivanja na samem izdanku je povzročil prvo antropogeno povzročeno razširjanje Hg v okolje. Sledilo je žganje rude po gozdovih zaradi pomanjkanja lesa v okolici idrije. To obdobje je bilo dolgo skoraj 200 let in je zelo pomembno vplivalo. V sredini 17. stol. so zgradili prvo trajno locirano žgalnico rude v Idriji in s tem se je vpliv v sami Idriji močno povečal, rudniški in žgalniški ostanki so se začeli kopičiti v Idriji in ob Idrijci. Ko je bila zgrajena še večja žgalnica in visok dimovod, je to povzročilo izjemne atmosferske emisije.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 2066517