Namen raziskave je bil testirati nov medij (deževnikovi iztrebki) na območju stare žgalnice Pšenk, ki je močno obremenjeno z živim srebrom. Zbrano je bilo 32 kompozitnih vzorcev deževnikovih iztrebkov, ki so bili vzorčeni v raziskovalni mreži 30 x 30 m. Vsebnosti prvin v deževnikovih iztrebkih je bila primerjana z vsebnostmi v tleh (0-15 cm) in humusu. Izjemno povišane koncentracije Hg so bile določene v deževnikovih iztrebkih na obravnavanem območju v razponu od 5,4 do 4.330 mg / kg z mediano 31 mg / kg. Vsebnosti v deževnikovih iztrebkih so nekoliko nižje kot v tleh (6,3-8.600 mg / kg) in nekoliko višje v primerjavi z vsebnostmi v humusu (1,5-4.200 mg / kg). Ugotovljena je bila močna korelacija (r ² = 0,75) med Hg v deževnikovih iztrebkih in tleh, medtem ko korelacija med vsebnostmi v deževnikovih iztrebkih in humusom ni bila tako izrazita. Bila pa je pozitivna, a manjša (r ² = 0,35). Prostorska porazdelitev Hg v deževnikovih iztrebkih kaže najvišje koncentracije v osrednjem delu preiskovanega območja, podobno kot porazdelitev v tleh. Hg vsebnosti se hitro zmanjšujejo iz središča proti robu obravnavanega območja, kjer se dosežejo vrednosti manj kot 50 mg/kg. Izkazalo se je, da so vsebnosti in porazdelitev Hg v deževnikovih iztrebkih primerljive s tistimi v tleh. Torej lahko ugotovimo, da so deževnikovi iztrebki dober pokazatelj za onesnaženost tal in zato tudi dobro vzorčno sredstvo.
COBISS.SI-ID: 2030933
V več kot 300 letih rudarsko-metalurške dejavnosti v Mežiški dolini je bilo pridobljenih in predelanih okrog 19 milijonov ton Pb-Zn rude pri čemer so nastale ogromne količine rudarsko-predelovalnih odpadkov, ki so bili odloženi v jamskih prostorih, dolinah in na pobočjih manjših potokov na več kot 30 lokacijah vzdolž zg. Mežiške doline. Po zaprtju rudnika in predelovalnih obratov so odlagališča siromašne rude in odpadkov, nastalih pri predelavi rude, ostala posredni vir potencialno toksičnih elementov v okolju. Rezultati dosedanjih raziskav sedimentov reke Meže s pritoki so pokazali visoke vsebnosti Pb, Zn, As, Cd in Mo in kovinskih rudnih mineralov v sedimentih potokov, ki odvodnjavajo večja odlagališča rudarsko-predelovalnih odpadkov, kot so Štoparjev odval, Žerjavski odval in Kavšakova halda ter Fridrihova halda. Z namenom, da bi ugotovili vplive odlagališč na visoke vsebnosti potencialno toksičnih elementov v medijih okolja, oblike pojavljanja kovin v materialu odlagališč ter ocenili stabilnost in dostopnost potencialno strupenih kovin okolju na podlagi podatkov o topnosti kovinskih faz in mineralov, sta bili izvedeni kemijska in SEM/EDS analiza materiala iz odlagališč Štoparjev odval, Kavšakova halda in Fridrihova halda. Kemijska analiza je pokazala, da so vsebnosti Pb, Zn in Cd najvišje v materialu iz Štoparjevega odvala, medtem ko so bile najvišje vsebnosti Mo, V in As izmerjene v materialu Fridrihove halde. SEM/EDS analiza je pokazala, da Pb, Zn, V in Mo v materialu iz odlagališč nastopajo večinoma v obliki primarnih rudnih mineralov cerusita, sfalerita, smithsonita, descloizita in wulfenita. Rezultati SEM/EDS so pokazali tudi, da je znaten del Pb in Zn vezanega v sekundarne produkte preperevanja primarnih rudnih mineralov v odlagališčih, kot so Fe-oksi-hidroksidi, Mn-oksidi, Fe-oksi-hidroksi sulfati in Al-silikati. Topnost primarnih rudnih mineralov je omejena na območja preperevanja pirita zato so v karbonatnem okolju odlagališč relativno stabilni. Ravno tako so stabilni sekundarni produkti preperevanja, ki vežejo Pb in Zn, jih stabilizirajo in tako uravnavajo vsebnosti težkih kovin v okoljskih medijih.
COBISS.SI-ID: 1963605
Predstavljene raziskave potrjujejo, da so tla v širši okolici Idrije močno obremenjena z živim srebrom. Najpomembnejši vir živega srebra so bile v času predelovanje rude atmosferske emisije. Pri žganju rude je nastajalo veliko prašnih delcev in plinov, ki so obremenjevali širšo okolico pražarne rude in povzročili nastanek izjemno velike avreole živega srebra. Ugotovljena so bila tudi številna majhna, toda izjemno onesnažena mesta v gozdovih v okolici Idrije, kjer so v 16. in 17. stoletju žgali rudo v lončenih žgalnih posodah. Ocenjujemo, da žgalniška območja predstavljajo pomemben vir onesnaženja okoliških ekosistemov z živim srebrom. V urbanem okolju Idrije so delovali na okolje vzajemni vplivi zračnega depozita in talne podlage. Vir živega srebra na območju Pronta, kjer izdanjajo kamnine, ki vsebujejo samorodno živo srebro in cinabarit, je kamninska podlaga. Nadalje so v mestnem jedru tla razvita na deponijah prežgane rude vzdolž brežin reke Idrijce. Ker so v času največje proizvodnje večino žgalniških ostankov vsipavali v strugo Idrijce in je bil ta material zaradi hudourniške narave reke prenešen v nižje predele, pa so vsebnosti živega srebra povišane tudi na poplavnih ravnicah v spodnjem toku Idrijce.
COBISS.SI-ID: 2101077
500 let rudarjenja in predelave rude v Idriji in okolici je rezultiralo v vsestranski obremenitvi okolja z živim srebrom. Študija pregledno prikazuje raziskave, ki so bile dosedaj opravljene v okolju na idrijskem in so plod projektne skupine Geološkega zavoda Slovenije in sodelavcev. Prostorska porazdelitev živega srebra v tleh in podstrešnem prahu na raziskanem področju, ki je veliko kar 160 km2 je nazorno pokazala, da so bili vplivi pomembni tako na regionalnem kot tudi lokalnem merilu. Velika razširjenost živega srebra v Idriji in njeni okolici je posledica načina žganja rude v preteklosti in uporaba žgalniških ostankov v gradbene namene v povojnem obdobju. Kompleksno je podana opredelitev vplivov, ki jih je imel svojevrsten način žganja rude v začetnem obdobju rudarjenja, na okolje na lokacijah samih žgalnic kot tudi na širšem idrijskem ozemlju. Raziskave so omogočile spremljanje učinkov opuščenih žgalnic na stanje tal na raziskanem ozemlju.
COBISS.SI-ID: 1937493
Predstavljena je bila raziskava sedimentov reke Meže in njenih pritokov. Ugotovljene visoke vsebnosti svinca, cinka, delno tudi arzena in kadmija v zgornji mežiški dolini so bile interpretirane kot posledica rudarskopredelovalne dejavnosti v Žerjavu in Mežici. V okolici Raven so močno povišane vsebnosti kroma, niklja, bakra in kobalta zaradi posledic industrije jekla na Ravnah. Z metodo SEM/EDS so bile določene faze težkih kovin in izvorna področja. SEM/EDS se je izkazal za zelo primerno metodo s katero lahko ugotavljamo izvore faz težkih kovin.
COBISS.SI-ID: 1931349