Prevleke iz diamantu podobnega ogljika (DLC, ang. »diamond-like carbon«) se danes uporabljajo v različnih mehanskih sistemih, vključno z močno obremenjenimi in mazanimi aplikacijami. Kljub temu pa je še vedno veliko neznanega o interakcijah med mazivom in DLC prevlekami. Na primer, kakšna je vloga baznega olja v stiku DLC? Ali se bazno olje adsorbira površino DLC prevleke, ali pa je samo pasivni element v stiku? V tej študiji smo uporabili stike DLC/DLC in stike jeklo/jeklo, ki so bili uporabljeni kot referenca za pričakovane mehanizme mazanja, ki so pri jeklu dobro znani. Tribološke preizkuse smo izvedli pri nizkih hitrostih v področju mejnega mazanja zaradi odprave vplivov hitrosti na rezultate merjenja. Kot mazivo smo uporabili bazno olje nizke viskoznosti, nekatere teste pa smo izvedli tudi brez uporabe maziva v stiku. Rezultati so pokazali, da je trenje pri mejnem mazanju DLC stikov vedno nižje od trenja jeklenih stikov. Vendar pa se je pri nizkih hitrostih v področju mejnega mazanja trenje mazanih DLC stikov povečalo v primerjavi z nemazanimi stiki, kar je ravno nasprotno od obnašanja jeklenih stikov. Kljub temu pa je bilo olje nujno potrebno za stabilizacijo trenja in za preprečitev visoke obrabe in posledične odstranitve DLC prevleke s površine.
COBISS.SI-ID: 11910683
Preučevali smo lastnosti trenja MoS2 nanocevk in komercialno dostopnih MoS2 in grafitnih kristalov. Na atomski skali smo te materiale primerjali pri atmosferskem tlaku in ultra visokem vakuumu. V obeh primerih smo merili z mikroskopom na atomsko silo (AFM) v LFM načinu (na principu lateralne sile), brez prisotnosti maziva. Pri makroskopskih pogojih smo uporabili konvencialno tribološko napravo in analizirali lastnosti koeficienta trenja treh materialov, kot aditivov v baznih sintetičnih PAO oljih. Rezultati merjenja z AFM kažejo na višje trenje pri ultra visokem vakuumu kot pri zraku. V obeh primerih je koeficient trenja najnižji pri MoS2 nanodelcih. MoS2 nanodelci in mikro kristali so imeli podobno nizko trenje v baznih PAO oljih v začetni fazi drsenja, pri čemer so nanodelci dosegali rahlo nižje vrednosti. V nadaljevanju drsenja, se je vrednost koeficienta trenja pri oljih, ki so vsebovali makrodelce, zvišala, medtem ko se je pri oljih z nanodelci znižala. Rezultati so obravnavani na podlagi osnovnih podatkov o trenju in obrabi ter analizi površin, ki smo jih opravili z vrstičnim elektronskim mikroskopom.
COBISS.SI-ID: 12103707
Koaksialne MoS2 nanocevke so unikatni nanomateriali, ki so predstavljeni v tej študiji. Mehanizem njihove sinteze je prikazan s pomočjo vrstičnega tipalnega mikroskopa, difrakcije rentgenskih žarkov in visoko-ločljivostne presevne elektronske mikroskopije. Študija se v nadaljevanju osredotoča na potencialne aplikacije teh unikatnih nanocevk. Avtorji so opazovali pojav eksfoliacije teh nano-strukturiranih materilov in ugotovili, da ekfoliacija MoS2 lahko vodi v sintezo mnogih drugih novih materialov, na primer v kombinaciji z organskimi molekulami. Odkrili so, da je pri MoS2 možno izkoristiti pojav fotoluminiscence za aplikacije v nano-fotoniki, ta nov material pa je tudi predlagan za zasnovo specifičnih tranzistorjev za uporabo na področju opto-elektronike. Te anorganske nanocevke so bile preučevane tudi kot osnovni material za elektrode baterij za ponovno polnjenje. MoS2 je poznan tudi kot trdno mazivo, ki je v industriji v uporabi že zadnjih 60 let. Težave z oksidacijo prostih robov in ohranitvijo luskaste strukture v vzporedni orientiranosti glede na površino podlage pa se lahko odpravljajo z zmanjšanjem debeline teh struktur. Zaželeno je dobiti čim tanjše možne luske, kar pa je mogoče doseči z eksfoliacijo koaksialnih MoS2 nanocevk. Ugodni tribološki učinki teh MoS2 nanocevk v različnih sistemih so predstavljeni.
COBISS.SI-ID: 24823591