Periferna arterijska bolezen (PAB) je pogosto povezana s srčnožilnimi ishemičnimi dogodki. Sledili smo preživetju 811 bolnikov s PAB in 778 kontrolnih preiskovancev ter ugotavljali ali je PAB slab prognostični kazalec kljub zdravljenju po sedanjih Evropskih priporočilih za preprečevanje srčnožilnih bolezni. Bolniki s PAB so imeli mejno povečano tveganje za vse vzroke smrti in pomembno povečano tveganje za velike in manjše nesmrtne srčnožilne dogodke v primerjavi s kontrolami. Vendar pa je zdravljenje po Evropskih priporočilih za preprečevanje srčnožilnih bolezni pomembno znižalo absolutno smrtnost in obolevnost.
COBISS.SI-ID: 29415385
Restenoza/reokluzija je pogosta komplikacija v prvem letu po transluminalni angioplastiki (PTA). V raziskavi smo proučevali povezavo med haplotipi nuklearnega receptorja sorodnega proteinu 1 (Nurr1) in restenozo/reokluzijo po PTA. Vključili smo bolnike (n 0 142) z klavdikacijo ali kritično ishemijo okončin, pri katerih je bila opravljena tehnično uspešna PTA. Prospektivno smo jih spremljali z ultrazvočno preiskavo 12 mesecev po postopku. Haplotipi 2 in 3 Nurr1 so bili v univariantni analizi povezani s povečanim tveganjem ta restenozo/reokluzijo (razmerje obetov 1,6, 95% interval zaupanja 1,1-2,3 in 2,0, 1,3-2,8).
COBISS.SI-ID: 203180
Učinkovitost protirombocitnih zdravil (aspirina, antagonistov P2Y12 in glikoproteinskih receptorjev IIb/IIIa) s katerimi preprečimo okluzivne arterijske dogodke je dobro znana. Kljub zdravilom pa doživijo številni bolniki ponovne arterijske dogodke. Pri nekaterih bolnikih lahko izmerimo ex vivo z laboratorijskimi preiskavami nepopolno zaviranje trombocitov , fenomen, ki ga imenujemo neodzivnost na protitrombocitna zdravila. Bodoče klinične raziskave bodo pokazale ali lahko spremljanje zdravljenja s protitrombocitnimi zdravili priporočimo v klinični praksi.
COBISS.SI-ID: 26908121
Trombofilijo lahko odkrijemo pri približno polovici bolnikov z venskimi trombembolizmi. Testiranje za trombofilijo zaradi različnih indikacij se je izredno povečalo, čeprav ni jasno, ali tako testiranje prispeva k dobri klinični obravnavi bolnikov. Tukaj poročamo o sedanjih priporočilih za testiranje pri izbranih skupinah bolnikov in o tem ali je treba testirati druge rizične skupine bolnikov. Opisane so metode za ugotavljanje najpogostejših trombofilnih defektov. Končno omenjamo psihološke, socialne in etične dileme povezane s testiranjem za trombofilijo.
Debelost je povezana z okrnjenim delovanjem endotelija in to lahko vodi do povečanega tveganja za srčnožilne bolezni. Da bi ugotovili ugodne učinke zmanjšanja telesne mase z dieto na delovanje endotelija, smo merili od pretoka in endotelija odvisno dilatacijo brahialne arterije (FMD), ter nekatere metabolične in vnetne kazalce pri 40 debelih ženskah pred dieto, v 1. tednu in po 5 mesecih nizkokalorične diete ter pri 20 ženskah z normalno telesno težo. Ob vstopu so imele debele ženske nižji FMD od tistih z normalno telesno težo. Izboljšanje endotelijske funkcije se je pokazalo v 1. tednu diete in se je nadaljevalo v sledečih mesecih te preproste in nefarmakološke spremembe življenskega sloga ter je vodilo do normalizacije ob koncu diete.
COBISS.SI-ID: 3853887