Debelost je povezana z okrnjenim delovanjem endotelija in to lahko vodi do povečanega tveganja za srčnožilne bolezni. Da bi ugotovili ugodne učinke zmanjšanja telesne mase z dieto na delovanje endotelija, smo merili od pretoka in endotelija odvisno dilatacijo brahialne arterije (FMD), ter nekatere metabolične in vnetne kazalce pri 40 debelih ženskah pred dieto, v 1. tednu in po 5 mesecih nizkokalorične diete ter pri 20 ženskah z normalno telesno težo. Ob vstopu so imele debele ženske nižji FMD od tistih z normalno telesno težo. Izboljšanje endotelijske funkcije se je pokazalo v 1. tednu diete in se je nadaljevalo v sledečih mesecih te preproste in nefarmakološke spremembe življenskega sloga ter je vodilo do normalizacije ob koncu diete.
COBISS.SI-ID: 3853887
Periferna arterijska bolezen (PAB) je pogosto povezana s srčnožilnimi ishemičnimi dogodki. Sledili smo preživetju 811 bolnikov s PAB in 778 kontrolnih preiskovancev ter ugotavljali ali je PAB slab prognostični kazalec kljub zdravljenju po sedanjih Evropskih priporočilih za preprečevanje srčnožilnih bolezni. Bolniki s PAB so imeli mejno povečano tveganje za vse vzroke smrti in pomembno povečano tveganje za velike in manjše nesmrtne srčnožilne dogodke v primerjavi s kontrolami. Vendar pa je zdravljenje po Evropskih priporočilih za preprečevanje srčnožilnih bolezni pomembno znižalo absolutno smrtnost in obolevnost.
COBISS.SI-ID: 29415385
V idealnih razmerah naj bi aktivacijo hemostaze (hiperkoagulabilnost) odkrivali pred nastankom trombotičnih dogodkov. Vendar pa je laboratorijsko prepoznavanje hiperkoagulabilnosti zahtevna naloga zaradi kompleksnosti hemostatskega sistema. Odkrivamo jo lahko z globalnimi metodami (kot je aktivirani parcialni tromboplastinski čas, trombelastografija, merjenje generacije trombina ali celokupni hemostatski potencial), ki pokažejo celoten hemostatski sistem vključno z encimi, kofaktorji in zaviralci. Drug pristop ugotavljanja hiperkoagulabilnosti pa je merjenje specifičnih peptidov, encimov ali kompleksov encimov-zaviralcev (kot je fibrinopeptid 1+2, kompleks trombina-antitrombina, D-dimer), ki se sproščajo ob aktivaciji koagulacije in fibrinolize in vivo. Najsodobnejši pristop k določanju hiperkoagulabilnosti pa je merjenje molekul, ki se sproščajo iz aktiviranih endotelijskih in krvnih celic kot odgovor na poškodbo žilne stene (kazalci aktivacije endotelija in trombocitov).
COBISS.SI-ID: vpis v por