Tekst poskuša, z naslonitvijo na Bourdieujevo razumevanje konceptov polja, kapitalov in habitusa, razumeti problematiko vstopanja žensk v politiko. Izhajamo iz predpostavke, da je vstop v politiko vstop v specifično polje; da mora politik oz. političarka za vstop posedovati specifične oblike "kapitala". Pri tem je nujno razumeti, kako je politično polje strukturirano in v kakšnem širšem političnokulturnem kontekstu prihaja do razmišljanj in odločitev za vstop v politiko. Zanima nas, kako je strukturirano politično polje v Sloveniji oz. kako deluje in kaj "sporoča" tistim, ki razmišljajo o vstopu vanj. Pri tem posebej izpostavljamo razliko v spolu. Do odločitev za vstop v politiko namreč prihaja v kontekstu specifičnega razumevanja mesta oz. vlog spolov v vsakdanjem življenju, politični kulturi in družbi nasploh ter tudi povsem določenega vrednotenja posameznih spolnih vlog, pa tudi v kontekstu pojmovanj o primernosti oz. neprimernosti vstopa žensk v polje politike. Z analizo intervjujev, opravljenih pri predstavnikih in predstavnicah slovenske politične elite, prikažemo, na katere ovire pri tem opozarjajo konkretni politiki in političarke, ki so v politiko vstopili in v njej delujejo. Pri tem smo posebej pozorni na spolne razlike.
COBISS.SI-ID: 425983
Pričujoči tekst prinaša vpogled v dosedanja raziskovanja problematike enakih možnosti, vstopanja in delovanja moških in žensk v politiki ter strukturnih, sistemskih in drugih ovirah, na katere naletijo na tej poti. Tekst v prvi vrsti prinaša pregled najpomembnejših, najodmevnejših oz. najbolj referenčnih raziskav na tem področju v mednarodnem merilu, poleg tega pa tudi pregled dosedanjega raziskovanja pri nas. Posebej pa se loteva problematike raziskovanja vpliva zasebnega na javno oz. politično delovanje. Ker se tradicionalno ženskam pripisuje večjo povezanost in skrb za zasebno sfero, se tekst ukvarja predvsem z raziskovanjem ovir, na katere pri vstopanju v politiko naletijo ženske. Doslej takih raziskovanj v Sloveniji ni bilo, zato so avtorice (preden so se lotile raziskovanja tega problema v Sloveniji) pregledale podobna raziskovanja te problematike v Združenih državah Amerike. Na tej osnovi oz. z upoštevanjem nekaterih specifik slovenskega prostora so bili zasnovani metodološki razmisleki lastnega raziskovalnega projekta, ki je prikazan na koncu pričujočega teksta.
COBISS.SI-ID: 426751
V prispevku, ki temelji na intervjujih s slovenskimi političarkami in politiki, avtorici analizirata dve skupini dejavnikov politične profesionalizacije - zgodnjo politično socializacijo ter izobrazbo in poklicne izkušnje. Ti dejavniki so vir političarkinih oz. politikovih kompetenc in veščin, pa tudi njene oz. njegove avtonomije v odnosu do politične stranke in svobode pri uveljavljanju političnih načel. Analiza intervjujev kaže, da ženske pogosteje in bolj nedvoumno kot moški izražajo nelagodje do poklicne politike in svoje politične funkcije, to nelagodje in ambivalentnost pa pogosto blažijo s sklicevanjem na svojo strokovnost, ki so si jo pridobile s izobrazbo in izkušnjami v prejšnjih poklicih.
COBISS.SI-ID: 426495
Analiza političnega v Sloveniji izhaja iz predpostavke, da specifične vsakdanje prakse v politiki temeljijo na tradicionalni definiciji vlog v javnem in zasebnem življenju, jih utrjujejo in s tem ovirajo enakopravno sodelovanje žensk in moških v tej sferi javnega življenja. Z analizo intervjujev s političarkami in politiki, ki delujejo na državni ravni, avtorici in avtor ugotavljajo, da na ravni pričakovanj in dejanskih praks obstaja in deluje spolna pogodba, ki se kaže v asimetrični obremenjenosti politikov in političark z obveznostmi v zasebnem življenju. Politika v Sloveniji je izrazito maskulinizirana profesija, v katero se ženske in moški vključujejo tako, da se prilagajajo obstoječi strukturi, ki se ne spreminja v korist boljšega usklajevanja zasebne in profesionalne sfere ter skladno s tem večjega upoštevanja življenj pripadnikov in pripadnic profesije.
COBISS.SI-ID: 426239
Prispevek analizira vlogo Državnega zbora Republike Slovenije pri zagotavljanju enakih možnosti obeh spolov v procesih političnega odločanja v zadnjih dveh desetletjih. Po pregledu in analizi institucionalnih sprememb (na primer ustanovitvi parlamentarne komisije za žensko politiko in vladnega Urada za enake možnosti), po sprejetju nekaj pomembnih zakonov (kot sta Zakona o načelu enakega obravnavanj in Zakona o enakih možnostih žensk in moških) ter vpeljavi pomembnih zakonskih rešitev (kot so na primer kvote) - in pregledu podatkov o položaju žensk in moških v politiki avtorica pride do zaključka, da so ženske in moški v politiki pomembno različno pozicionirani in, da Državni zbor ostaja prostor, kamor se je ženskam v politiki najtežje prebiti.
COBISS.SI-ID: 44377442