V članku sta združena dva pristopa k modeliranju dinamike v omrežjih. Prvi pristop, je razvit na področju fizike in matematike, od koder tudi prihaja formalna definicija modelov malih svetov in preferenčne izbire. Drug pristop temelji na sociološkem dojemanju procesa kumulativne prednosti in obravnava delovanje posameznikov znotraj omrežja. Podatki, na katerih temelji raziskava, zajemajo štiri znanstvene discipline, ki so del slovenskega sistema znanosti. Rezultati predstavljajo splošno topologijo analiziranih omrežij in specifične procese, ki to topologijo oblikujejo. Z združenima pristopoma k modeliranju smo ugotovili prisotnost strukture malih svetov vseh analiziranih disciplinah in hkrati pokazali, da je model prederenčne izbire veliko bolj kompleksen, kot trdijo nekateri zagovorniki enostavnega avtonomnega mehanizma rasti omrežij.
COBISS.SI-ID: 30657885
Pomembna naloga analize socialnih omrežij je iskanje ključne strukture omrežij. Bločno modeliranje je eden izmed postopkov za odkrivanje strukture omrežja. Podatki o socialnih omrežjih običajno vsebujejo različne tipe napak, vključno z manjkajočimi podatki, ki lahko povzročijo zelo resne probleme pri analizi. O občutljivosti bločnih modelov na napake v omrežnih podatkih je le malo znanega. Zato smo se v članku osredotočili na neodgovor akterja in ustrezne tretmaje. Njihov vpliv na rezultate bločnega modeliranje smo preučevali na podlagi simuliranih in realnih omrežij. Uporabili smo množico 'znanih' omrežij, v katera smo vsilili napake neodgovora akterja in jih nato obravnavali z različnimi tretmaji. Na omrežjih z uporabljenimi tretmaji smo poiskali bločne modele in jih primerjali z bločnimi modeli omrežij brez napak. Uporabili smo kazalnika, ki prikazujeta ujemanje obeh razvrstitev akterjev ter ujemanje dobljenih bločnih struktur. Na postavljen bločni model imajo vpliv tako količina in vrsta neodgovora kot tudi uporabljeni tretmaji.
COBISS.SI-ID: 31119197
V članku je predstavljena uporaba bločnih modelov za študij interne strukture so-avtorskih omrežij skozi čas na mikro ravni. Razlike v znanstveni produktivnosti in vidnosti raziskovalcev ali raziskovalnih skupin so bile proučevane z opazovanjem avtorjeve vloge v bločni strukturi center-periferija in z bibliometričnimi podatki. Uporabljeni pristop na nov način povezuje bibliometrijo in analizo socialnih omrežij za proučevanje omrežij znanstvenega sodelovanja in spremljanja individualne in skupinske kariere. Namen članka je pokazati uporabnost predstavljenega pristopa na manjšem študiju primera, da bi pokazali njegovo možno uporabo tudi v drugih znanstvenih disciplinah.
COBISS.SI-ID: 31397725
To je vabljeni članek z objavljenima dvema diskusijama in odgovorom avtorjev v reviji Quality&Quantity. V članku so primerjana popolna longitudinalna soavtorska omrežja štirih znanstvenih disciplin (biotehnologija, fizika, matematika in sociologija) v obdobju od leta 1986 do 2005. Analizirane so kompletne bibliografije vseh raziskovalcev, ki so bili registrirani na ARRS. Rezultati kažejo, da število so-avtorskih publikacij hitreje narašča kot eno-avtorske, še posebej po osamosvojitvi leta 1991 in večji povezavi slovenske znanosti z evropskimi sistemi. Z uporabo bločnih modelov je pokazano, kako se so-avtorske omrežne strukture spreminjajo skozi čas v izbranih disciplinah. Najpogostejša struktura je center-periferija z več centri z intenzivnimi so-avtorskimi povezavami, periferijo, kjer raziskovalci nič ne sodelujejo z ostalimi raziskovalci znotraj discipline, in semi-periferijo, kjer raziskovalci nesistematično sodelujejo z ostalimi znotraj discipline. Dve 'laboratorijski' disciplini (biotehnologija in fizika) imata večji semi-periferiji kot periferiji. Obratno je res za 'pisarniški' disciplini (matematika in sociologija).
COBISS.SI-ID: 30291037
Članek obravnava nekatere procese, ki vplivajo na povečanje znanstvenega sodelovanja. Poudarek je na empiričnem proučevanju te tendence v so-avtorskih omrežjih sociologov v Sloveniji. Bibliometrična analiza, ki sloni na nacionalnem raziskovalno informacijskem sistemu (SICRIS in COBISS), kaže, da so-avtorstvo na področju sociologije narašča v zadnjih dvajsetih letih. Bločno modeliranje so-avtorskih omrežij v sociologiji kaže, da sociologi, ki niso sistematično vezani na močno povezane in ustaljene raziskovalne skupine, izstopajo po znanstveni odličnosti s svojimi objavami.
COBISS.SI-ID: 30087517