V članku so opisani vplivi procesov tranzicije v Sloveniji in spremembe socialnih omrežij. Obravnava tako institucionalne spremembe, s poudarkom na spremembi države blaginje ter na odzive posameznikov in omrežij. Članek obravnava omrežja socialne opore in ugotavlja, ali so se slednja spremenila po tranziciji. Primerja omrežja socialne opore med letoma 1987 in 2002. Ugotavlja, kako so se slednja odzvala na institucionalne spremembe.
COBISS.SI-ID: 29739869
V knjigi je predstavljena problematika revščine in širše, socialne izključenosti starejših v Sloveniji. Predstavi tako teoretične pristope k socialni izključenosti, kot osnovne kvantitativne podatke o socialni izključenosti starejših v Sloveniji po posameznih dimenzijah (stanovanje, stiki, dohodek in materialna deprivacija, zdravje). Ključen del knjige pa predstavljajo rezultati kvalitativne raziskave, kjer so bile analizirane strategije shajanja z revščino in socialno izključenostjo. V zaključku poda tudi priporočila za politiko na tem področju.
COBISS.SI-ID: 252141056
Izhodišča: Socialna opora, ki jo v različnih oblikah nudijo člani socialnega omrežja, je pomemben dejavnik spoprijemanja z boleznijo. V primeru bolezni so družinski člani glavni viri opore znotraj iste generacije, vedno bolj pa tudi med generacijami. Neformalna socialna opora je povezana s posameznikovimi socialno-ekonomskimi pogoji: pogostejša je pri pripadnikih nižjih socialnih slojev in manj izobraženih. Glavni viri so pripadniki srednje generacije, ki pomagajo tako mlajšim kot starejšim. Ženski spol je najmočnejši napovedni dejavnik obremenjenosti z dajanjem opore. V postmoderni družbi se z zmanjševanjem vloge države blaginje vse več odgovornosti za skrb prenaša iz formalnega v neformalni sektor. Namen raziskave je proučiti značilnosti medgeneracijske opore v primeru bolezni v Sloveniji. Metode: Izvedli smo presečno študijo osebnih socialnih omrežij prebivalcev Slovenije. Vzorec je obsegal 5013 anketirancev. Podatke smo zbrali s telefonskimi računalniško podprtimi intervjuji, anketiranci pa so bili starejši od 18 let. Za analizo podatkov smo uporabili multiplo klasifikacijsko analizo. Z njo smo ugotavljali stopnjo odstopanja odvisne spremenljivke od povprečja kot posledico danih značilnosti anketirancev ob nespremenjenih drugih značilnostih. Rezultati: Analiza je pokazala delež socialnega omrežja anketirancev, ki bi nudil oporo v primeru bolezni in ga lahko opredelimo kot medgeneracijsko omrežje. Medgeneracijske vezi predstavljajo približno 35% celotnega opornega omrežja v primeru bolezni. Najpogostejši prejemniki so mladi (18-29 let), sledi pa jim skupina starejših od 60 let. Ženske prejmejo več pomoči kot moški, posebej velja to za vdove in ženske, ki živijo same ali v multigeneracijskih gospodinjstvih. Medgeneracijska pomoč je pogostejša pri manj izobraženih anketirancih. Razpravljanje: Rezultati so v skladu z izsledki literature. Nakazujejo, da aktualno spreminjanje strukture in sestave družine v kombinaciji z zmanjšano stopnjo opore s strani institucionalnega zdravstvenega in socialnega varstva predstavlja povečano skrbstveno obremenitevne formalnih virov opore znotraj družin. Zaključki: Pri oblikovanju politik in izvajanju zdravstvenega in socialnega varstva se moramo zavedati kontekstualnih dejavnikov pri izidih zdravstvenega varstva in pri tem upoštevati funkcije omrežij socialne opore.
COBISS.SI-ID: 28080601
V poglavju je narejen pregled raziskav na temo staranja v Sloveniji, ter pregled izobraževanja na področju gerontologije. Nadlaje predstavlja pomembne politike, ki naslavljajo demografske spremembe in kakovostno staranje, s specifičnim fokusom na blaginjski sistem in njegovo vlogo v ohranjanju medgeneracisjke solidarnosti. Poudari tudi pomembno vlogo tretjega sektorja na tem področju.
COBISS.SI-ID: 28950621
Monografija vseobsegajoče predstavlja različne (mezo in mikro) vidike medgeneracijske solidarnosti, hkrati pa se poglobljeno loteva različnih področij in tipov medgeneracijske solidarnosti (kot je solidarnost in opora v družini in skupnosti). Temeljni na interdisciplinarnem pristopu in sicer združuje različne poglede na medgeneracijsko solidarnosti, ki je temelj družbene povezanosti, ter odseva tako nacionalno kulturo povezovanja in odnosov v družini in med generacijami. Vsebina poglavij je tako teorija (modeli) medgeneracijske solidarnosti; načini empirične obravnave medgeneracijske; splošni pregled medgeneracijske solidarnosti v Sloveniji; medgeneracijska solidarnost v skupnosti ter v družini in zaključek s sintezo.
COBISS.SI-ID: 261601024