Izhodišča: Socialna opora, ki jo v različnih oblikah nudijo člani socialnega omrežja, je pomemben dejavnik spoprijemanja z boleznijo. V primeru bolezni so družinski člani glavni viri opore znotraj iste generacije, vedno bolj pa tudi med generacijami. Neformalna socialna opora je povezana s posameznikovimi socialno-ekonomskimi pogoji: pogostejša je pri pripadnikih nižjih socialnih slojev in manj izobraženih. Glavni viri so pripadniki srednje generacije, ki poma-gajo tako mlajšim kot starejšim. Ženski spol je najmočnejši napovedni dejavnik obremenjenosti z dajanjem opore. V postmoderni družbi se z zmanjševanjem vloge države blaginje vse več odgovornosti za skrb prenaša iz formalnega v neformalni sektor. Namen raziskave je proučiti značilnosti medgeneracijske opore v primeru bolezni v Sloveniji.Metode: Izvedli smo presečno študijo osebnih socialnih omrežij prebivalcev Slovenije. Vzorec je obsegal 5013 anketirancev. Podatke smo zbrali s telefonskimi računalniško podprtimi intervjuji, anketiranci pa so bili starejši od 18 let. Za analizo podatkov smo uporabili multiplo klasifikacijsko analizo. Z njo smo ugotavljalistopnjo odstopanja odvisne spremenljivke od povprečja kot posledicodanih značilnosti anketirancev ob nespremenjenih drugih značilnostih.Rezultati: Analiza je pokazala delež socialnega omrežja anketirancev, ki bi nudil oporo v primeru bolezni in ga lahko opredelimo kot medgene racijsko omrežje. Medgeneracijske vezi predstavljajo približno 35% celotnega opornega omrežja v primeru bolezni. Najpogostejši prejemniki so mladi (18-29 let), sledi pa jim skupina starejših od 60 let. Ženske prejmejo več pomoči kot moški, posebej velja to za vdove in ženske, ki živijo same ali v multigeneracijskih gospodinjstvih. Medgeneracijska pomoč je pogostejša pri manj izobraženih anketirancih. Izvleček prekinjen pri 2000 znakih.
COBISS.SI-ID: 28080601
Staranje prebivalstva je značilno tudi za Slovenijo. Za starejše ljudi je še posebej pomembno, kako so njihove potrebe po skrbi in negi zadovoljene v sedanjosti in kako bodo v prihodnje. V prispevku najprej opišemo staranje prebivalstva v Sloveniji, bivanjske značilnosti stare populacije in nato preučujemo značilnosti socialnih omrežij starejše populacije. V zaključku podamo priporočila za socialno politiko na osnovi ugotovitev, koliko lahko osebna omrežja, posebej otroci, zagotovijo osrkbo s socialno oporo za starejše ljudi in predvidevanj o demografskem staranju prebivalstva.
COBISS.SI-ID: 30657373
Prispevek izhaja iz teoretične opredelitve pojma skupnostno izobraževanje in njegove vloge pri spodbujanju medgeneracijskega učenja in izobraževanja. Zaradi demografskih, socialnih in ekonomskih sprememb prihaja do spreminjanja paradigme medgeneracijskega učenja, ki se poleg izmenjave znanja in izkušenj znotraj družine, razširja tudi na učenje v skupnosti in sicer med generacijami, ki niso v sorodstvenem razmerju. Na osnovi teh izhodišč smo v prispevku sledili tezi, da je sodelovanje med različnimi starostnimi skupinami odvisno od doživljanja položaja teh starostnih skupin, njihove socialne identitete in pripravljenosti za vzajemno delovanje, pa tudi od nekaterih zunanjih pogojev, ki sodelovanje spodbujajo in usmerjajo. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je ta vzajemnost že vzpostavljena, kako jo intervjuvanci doživljajo in kaj so pripravljeni prispevati za večjo medgeneracijsko solidarnost. Predpostavke smo preverjali z metodo študije primerov.
COBISS.SI-ID: 45737058