Novejše razvojnopsihološke in psiholingvistične teorije razlagajo zgodnjo oz. porajajočo se pismenost kot proces, ki se začne v zgodnjih obdobjih otrokovega razvoja in znotraj katerega ima pomembno vlogo otroški govor. Vygotsky (1978), ki v svoji teoriji posebej izpostavlja pomembno vlogo jezika in kulture v otrokovem razvoju, razume zgodnjo pismenost kot prepletenost miselnih in govornih procesov. Ker otrok v procesu razvoja in učenja ponotranji različne vidike kulture in njenega znakovnega sistema, ki se je skozi več stoletij razvijal v kulturi in med kulturami, je že v obdobju dojenčka in nato obdobjih malčka in zgodnjega otroštva pomembna izpostavljenost simbolno bogatemu okolju: socialne interakcije med odraslim in otrokom, odzivna in občutljiva komunikacija in pogovarjanje, branje starša otroku oz. skupno branje knjig, simbolna igra. V poglavju smo se osredotočili na rezultate slovenskih raziskav, v katerih smo preučevali dejavnike otroškega govora, zlasti tistih komponent npr. besednjak, komunikacijske spretnosti, metajezikovno zavedanje, pripovedovanje zgodbe, ki se pomembno povezujejo tudi z razvojem zgodnje pismenosti v obdobju zgodnjega otroštva. Razložil smo učinek vzgojiteljičinega sistematičnega branja otrokom v vrtcu (pogostost in kakovost branja) na njihov govorni razvoj (splošni govorni razvoj, pripovedovanje zgodbe) ter pojasnili, primerjalno z rutinskimi in načrtovanimi dejavnostmi v vrtcu, pomembno vlogo proste simbolne igre za razvoj govornega razumevanja in izražanja predšolskih otrok. Posebej smo poudarili tudi kakovost družinskega okolja (vrste starševskih spodbud in njihova kakovost, npr. pogostost in način branja starša otroku, število otroških knjig v družini, skupno obiskovanje kulturnih prireditev, seznanjanje s črkami in drugimi simboli, značilnosti govora staršev v komunikaciji z otrokom) v povezavi z otrokovim splošnim govornim razvojem, govornim razumevanjem, izražanjem in pripovedovanjem zgodbe.
COBISS.SI-ID: 40357730
Pripovedovanje zgodbe predstavlja pomemben vidik otrokove govorne kompetentnosti, ki je v celoti vezana na razumevanje in izražanje dekontekstualizirane vsebine in se v obdobju med drugim in šestim letom otrokove starosti hitro razvija. Namen raziskave je bil preučiti starostne razlike v pripovedovanju zgodbe otrok v obdobju med tretjim in šestim letom starosti. Poleg tega smo želele preučiti učinek spola na pripovedovanja zgodbe različno starih otrok. V vzorec je bilo vključenih 156 otrok, starih od 3 do 6 let, ki so bili razdeljeni v 3 starostne skupine, in sicer otroci, stari 3, 4 in 5 let. Otrokovo kompetentnost pripovedovanja zgodbe smo ocenile s pomočjo Preizkusa pripovedovanja zgodbe Rokavička. Zgodbe, ki so jih ob standardni slikovni predlogi povedali otroci, so bile analizirane z vidika meril, ki smo jih oblikovale za ocenjevanje razvojne ravni povedanih zgodb in posegajo na področja besed v zgodbi, slovnične strukture in vsebine zgodbe. Dobljeni rezultati kažejo, da v obdobju zgodnjega otroštva prihaja do nekaterih pomembnih starostnih sprememb v otrokovem pripovedovanju zgodbe. Petletni otroci pripovedujejo daljše zgodbe z bolj zapleteno slovnično strukturo in koherentno vsebino kot triletni otroci. Dosežki otrok po posameznih merilih za ocenjevanje razvojne ravni zgodbe s starostjo razmeroma enakomerno naraščajo. Rezultati so prav tako pokazali, da spol nima pomembnega učinka na pripovedovanje zgodbe različno starih otrok.
COBISS.SI-ID: 44335970
Pripovedovanje zgodbe je eden od vidikov otrokove splošne govorne kompetentnosti. Značilnosti družinskega okolja, še posebej skupnega branja staršev in otrok imajo pomemben učinek na otrokovo pripovedovanje zgodbe. Namen raziskave je bil preučiti starostne razlike v pripovedovanju zgodbe otrok v obdobju med tretjim in šestim letom starosti. Prav tako smo želele ugotoviti pomen izobrazbe staršev, njihovega poznavanja otroških knjig, kot posredne mere skupnega branja v družinskem okolju, ter otrokovega spola na otrokovo pripovedovanja zgodbe. V vzorec je bilo vključenih 156 otrok, starih od 3 do 6 let in njihovih starši. Otrokovo kompetentnost pripovedovanja zgodbe smo ocenile s pomočjo Preizkusa pripovedovanja zgodb Rokavička. Zgodbe, ki so jih ob standardni slikovni predlogi povedali otroci, so bile analizirane z vidika več meril, ki posegajo na področji števila besed v zgodbi in strukture zgodbe (slovnične strukture in vsebine). Starševo poznavanje otroških knjig smo ocenile z Listo naslovov in avtorjev otroških knjig. Dobljeni rezultati so pokazali, da je obdobje med tretjim in šestim letom pomembno za razvoj otrokovega pripovedovanja zgodbe; na otrokovo pripovedovanje zgodbe pa imata pomemben učinek izobrazba staršev in njihovo poznavanje otroških knjig. Ugotovile smo tudi nekatere pomembne razlike v zgodbah dečkov in deklic, in sicer so deklice pripovedovale zgodbe z večjim številom besed, medtem ko v strukturi povedanih zgodb ni bilo pomembnih razlik med spoloma. Dobljene rezultate smo interpretirale tako z razvojnopsihološkega vidika kot z vidika nekaterih okoljskih dejavnikov.
COBISS.SI-ID: 49961058
Družinska pismenost predstavlja pomemben napovednik otrokovega govornega razvoja in razvoja zgodnje pismenosti. V pričujoči raziskavi smo preučili povezanosti med različnimi vidiki družinske pismenosti in merami otrokovega govora, dobljenimi v treh različnih kontekstih, in sicer v strukturirani testni situaciji, v družinskem okolju in vrtcu. V vzorec je bilo vključenih 80 štiriletnih otrok, ki so bili naključno izbrani v 13 vrtcih. Družinsko pismenost so ocenile mame s pomočjo Vprašalnika družinskega okolja-spodbujanje govornega razvoja. Otrokov govor in pripovedovanje zgodbe je ocenil testator, medtem ko sta mama in vzgojiteljica ocenili njegov spontani govor. Družinska pismenost se je pokazala kot pomemben dejavnik otrokovega pripovedovanja zgodbe ter zapletenosti spontanega govora, ki ga otrok rabi doma in v vrtcu. Izobrazba mem se je pomembno povezovala z družinsko pismenostjo ter z vsemi merami otrokovega govora, razen z mamino oceno. Ugotovitve so pomembne za razumevanje vloge družinske pismenosti za razvoj različnih vidikov otrokovega govora, prav tako pa kažejo na pomen ocenjevanja otrokovega govora v različnih kontekstih, kar omogoča celovitejšo oceno njegove govorne kompetentnosti.
COBISS.SI-ID: 46015330
V pričujoči raziskavi smo preučili razlike med spoloma v zgodnji govorni kompetentnosti 13,783 evropskih malčkov iz 10 ne-angleško govorečih skupnosti. Raziskava temelji na sintezi objavljenih rezultatov, dobljenih s prirejenimi oblikami MacArthur-Bates Communicative Development Inventories (CDI) v starostnem obdobju od 0.08 do 2.06 let. Rezultati so pokazali da malčice dosegajo nekoliko višje dosežke na podočjih zgodnjih sporazumevalnih gest, besednjaka in združevanja besed v stavke. Razlike med spoloma so se povečevale s starostjo malčkov. Dosežki malčkov niso bili bolj variabilni od dosežkov malčic. Razlike med spoloma so se pojavile ne glede na veliko variabilnost v govorni kompetentnosti malčkov, ki so pripadali različnim jezikovnim skupnosti. Rezultati kažejo, da na razlike med spoloma vplivajo robustni faktorji, ki se ne spreminjajo glede na različne jezikovne skupnosti.
COBISS.SI-ID: 45891426