Družinska pismenost predstavlja pomemben napovednik otrokovega govornega razvoja in razvoja zgodnje pismenosti. V pričujoči raziskavi smo preučili povezanosti med različnimi vidiki družinske pismenosti in merami otrokovega govora, dobljenimi v treh različnih kontekstih, in sicer v strukturirani testni situaciji, v družinskem okolju in vrtcu. V vzorec je bilo vključenih 80 štiriletnih otrok, ki so bili naključno izbrani v 13 vrtcih. Družinsko pismenost so ocenile mame s pomočjo Vprašalnika družinskega okolja-spodbujanje govornega razvoja. Otrokov govor in pripovedovanje zgodbe je ocenil testator, medtem ko sta mama in vzgojiteljica ocenili njegov spontani govor. Družinska pismenost se je pokazala kot pomemben dejavnik otrokovega pripovedovanja zgodbe ter zapletenosti spontanega govora, ki ga otrok rabi doma in v vrtcu. Izobrazba mem se je pomembno povezovala z družinsko pismenostjo ter z vsemi merami otrokovega govora, razen z mamino oceno. Ugotovitve so pomembne za razumevanje vloge družinske pismenosti za razvoj različnih vidikov otrokovega govora, prav tako pa kažejo na pomen ocenjevanja otrokovega govora v različnih kontekstih, kar omogoča celovitejšo oceno njegove govorne kompetentnosti.
COBISS.SI-ID: 46015330
V pričujoči raziskavi smo preučili razlike med spoloma v zgodnji govorni kompetentnosti 13,783 evropskih malčkov iz 10 ne-angleško govorečih skupnosti. Raziskava temelji na sintezi objavljenih rezultatov, dobljenih s prirejenimi oblikami MacArthur-Bates Communicative Development Inventories (CDI) v starostnem obdobju od 0.08 do 2.06 let. Rezultati so pokazali da malčice dosegajo nekoliko višje dosežke na podočjih zgodnjih sporazumevalnih gest, besednjaka in združevanja besed v stavke. Razlike med spoloma so se povečevale s starostjo malčkov. Dosežki malčkov niso bili bolj variabilni od dosežkov malčic. Razlike med spoloma so se pojavile ne glede na veliko variabilnost v govorni kompetentnosti malčkov, ki so pripadali različnim jezikovnim skupnosti. Rezultati kažejo, da na razlike med spoloma vplivajo robustni faktorji, ki se ne spreminjajo glede na različne jezikovne skupnosti.
COBISS.SI-ID: 45891426
Ocene, s katerimi starši ocenijo otrokov govor, so v mnogih študijah pokazale kot veljavne in zanesljive mere otrokovega govornega razvoja. V pričujoči študiji smo ugotavljali ali lahko tudi vzgojiteljica v vrtcu, ki z otrokom preživi relativno veliko časa med različnimi dejavnostmi v vrtcu in v različnih socialnih interakcijah, poda veljavno oceno otrokove govorne kompetentnosti. Namen pričujoče raziskave je bil preučiti ujemanje med ocenami, ki so jih o govorni kompetentnosti malčkov podali starši in vzgojiteljice. Prav tako smo želele ugotoviti ali sta malčkov spol in izobrazba staršev dejavnika, ki imata pomemben učinek na ocene staršev in vzgojiteljic o govorni kompetentnosti malčkov. V vzorec je bilo vključenih 140 malčkov, starih od 16 do 30 mesecev, ki so obiskovali vrtec. Govorno kompetentnost malčkov so neodvisno ocenili starši in vzgojiteljice s pomočjo Liste razvoja sporazumevalnih zmožnosti za malčke, stare od 16 do 30 mesecev (Marjanovič Umek, Fekonja, Kranjc in Bajc, 2007). Dobljeni rezultati so pokazali nizke do zmerno visoke povezanosti med ocenami, s katerimi so starši in vzgojiteljice ocenili različna področja malčkovega govora (npr. besednjak, srednja dolžina izjave, zapletenost stavkov). Vzgojiteljice so govorno kompetentnost malčkov ocenile z nižjimi ocenami kot starši. Natančnejša analiza ocen malčkovega besednjaka kaže na zmerno do visoko ujemanje med ocenami staršev in vzgojiteljic. Rezultati so prav tako pokazali, da imata izobrazba staršev in spol malčka statistično pomemben in visok učinek na ocene, s katerimi so starši ocenili govorno kompetentnost malčkov. Izobrazba staršev je prav tako imela statistično pomemben učinek na ocene, s katerimi so govorno kompetentnost malčkov ocenile vzgojiteljice medtem ko učinek malčkovega spola na ocene vzgojiteljic ni bil statistično pomemben. Ugotovitve smo interpretirale z vidika možnosti vključevanja staršev in vzgojiteljic v proces ocenjevanja malčkovega govora ter z vidika implicitnih teorij staršev in vzgojiteljic ter možnosti, ki jih družinsko okolje in vrtec nudita malčkom obeh spolov in malčkom različno izobraženih staršev, za njihovo govorno izražanje.
COBISS.SI-ID: 45218914