Prispevek obravnava značilnosti Rákosijevega režima v Porabju, s posebnim ozirom na Gornji Senik. Izgradnja novega režima je potekala več ali manj na podoben način po vsej državi. Porabje (tudi Gornji Senik) je zaradi geopolitične lege in narodnostne strukture prebivalstva postalo izpostavljeno območje, še zlasti po izključitvi Jugoslavije iz Kominforma in posledično zaradi „vojne histerije” naperjene proti Titu. V takšnih razmerah so porabski Slovenci postali za komunistično oblast „nezanesljivi”, del njih pa tudi „nezaželen”. Pritisk oblasti na prebivalce se je odražal na različne načine (vohunski procesi, zaprtje, izgon, deportacije ljudi itd.). Avtorica se pri predstavitvi takratnega dogajanja opira na arhivske vire in na pričevanja še živečih deportirancev.
COBISS.SI-ID: 12134477
Prispevek obravnava vplive jugoslovansko-madžarskih odnosov na vsakdanje življenje Porabcev (na področju politike, kulture, šolstva, gospodarstva…) v obdobju od l. 1945 do l. 1956. V obdobju od druge polovice l. 1945 do začetka l. 1948 je bil položaj Slovencev na Madžarskem relativno dober. Začeli so se organizirati na političnem področju, postavili so zametke slovenskega šolstva v Porabju, ustanovili zadrugo za dvig gospodarstva in kmetijstva itd. Vzporedno s poglabljanjem informbirojevskega spora se je poslabšal tudi položaj Slovencev na Madžarskem. Sprva so bili na udaru oblasti člani političnih organizacij in učitelji slovenskega jezika, l. 1950 pa so se že zgodile prve deportacije porabskih družin na Hortobágy. Po Stalinovi smrti so se odnosi med državama izboljšali, kar se je opazilo tudi v Porabju.
COBISS.SI-ID: 12134733
Video film predstavlja intervju v porabskem dialektu z bivšo deportiranko Ano Nemet Dončec iz Števanovcev o življenju v Porabju pred deportacijami in o zaprtem taborišču v Lászlómajoru.
COBISS.SI-ID: 33730861