Prispevek ponuja možno razlago zakaj redovna cerkev bosonogih karmeličanov na Kostanjevici - del nemške province - kljub sovražnostim med Habsburžani in Serenissimo tipološko posnema beneško redovno cerkev Scalzi. Tema je bila javno predstavljena na mednarodni, 65. letni konferenci SAH 2012 - Society of Architectural Historians, Detroit, Michigan, 18.-22.4.2012, v sekciji "Not the Jesuits: "other" counter-reformational architecture« [COBISS.SI-ID 34124589].
COBISS.SI-ID: 35096365
Prispevek predstavlja celovito podobo ljubljanskega diskalceatskega kompleksa ter na osnovi arhivskih in likovnih virov že znanemu dodaja nove ugotovitve o stavbni zgodovini in tako omogoča verodostojno rekonstrukcijo redovne cerkve in samostana. Združuje stvarni in kronološki pristop, z objavo izpiskov iz diskalceatske kronike, ki je pomemben umetnostnozgodovinski vir, pa zapisano natančneje pojasnjuje. Predstavlja tudi načrt cerkve, ki ga je v Rimu aprobiral generalni prokurator konec leta 1656.
COBISS.SI-ID: 35096621
Članek je kratka predstavitev značilnih ikonografskih tem baročne Ljubljane, ki so po eni strani povezane zlasti z uvajanjem kulta novih oz. na Kranjskem dotlej neznanih svetnikov, po drugi pa z oživljanjem češčenja starih, predvsem na antično Emono vezanih svetniških oseb. Motivne novosti so na področje umetnosti prinašali zlasti redovi (tako novi, v dobi protireformacije in rekatolizacije v Ljubljano naseljeni jezuiti, kapucini, diskalceati, klarise in uršulinke, kot tudi stari, na novo oživljeni avguštinci, frančiškani in križniki), ki so vneto pospeševali kult lastnih svetnikov in zavetnikov (mdr. sv. Antona Padovanskega, sv. Frančiška Ksaverja, sv. Ignacija, sv. Avguština, sv. Nikolaja Tolentinskega, sv. Uršule). Njihove podobe so nameščali po samostanskih prostorih in javno izpostavljali po redovnih cerkvah, s čimer so vtisnili mestu značilen ikonografski pečat svoje navzočnosti.
COBISS.SI-ID: 33515309
V križnem hodniku cistercijanske opatije Stična, najstarejšega samostana na ozemlju današnje Slovenije, ki ga je 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin, je bilo v letu 2002 pod ometom odkrito večje število romanske stavbne plastike. Avtorici študije je s temeljito primerjalno analizo uspelo odkriti tesne povezave Stične s cistercijansko umetnostjo 12. stoletja v Burgundiji, matični deželi reda. Za celoten srednjeevropski prostor je pomembno spoznanje, da je bila Stična in s tem slovenske dežele v 12. stoletju neposredno povezana s tedaj eno najnaprednejših umetnostnih dežel, to je Francijo.
COBISS.SI-ID: 31960877
Članek se posveča zbirki uršulinskega samostana v Ljubljani. V njej je med številnimi pomembnimi slikami tudi Smrt sv. Uršule, ki jo je naslikal Peter Owereg. Slika se omenja v viru iz okoli leta 1715 (Janez Gregor Dolničar: Annales Urbis Labacensis), vendar je veljala za izgubljeno. Povezava slike z avtorjem (naknadno potrjena z odkritjem signature) je posebej pomembna, saj je navedbe imen umetnikov in likovnih del iz inventarjev praviloma težko povezati z ohranjenimi slikami, v konkretnem primeru pa gre nedvomno za delo tega severnjaškega slikarja za uršulinski samostan.
COBISS.SI-ID: 30849581