Knjiga uvaja v azijsko razumevanje življenja in smrti, ki je precej drugačno od evropskega. To razlikovanje se ujema s prevladujočo filozofsko metodo, ki je v Evropi logično-diskurzivna, v Aziji pa mistično-meditativna. Slednja namesto poskusa natančnega zapopadenja stvarnosti uvaja tišino in iskalcu omogoči popolnoma drugačen zorni kot pogleda na stvari, s katerimi se ukvarja, vključno z lastno minljivostjo. Knjiga se ukvarja s temeljnimi azijskimi filozofsko-religijskimi tradicijami, kot so daoizem, konfucijanstvo in budizem, ter v okviru vsake le-teh preišče njeno specifiko raziskovanja umiranja in življenja ter obenem razišče njihove stične točke in mesta razhajanja.
COBISS.SI-ID: 45703266
V evropski judovsko-krščanski tradiciji je bila soteriologija razumljena kot izključno nauk o osvoboditvi po Jezusu Kristusu. Azijske tradicije, ki jih ta knjiga naslavlja, pa učijo o različnih vidikih soteriologije in njenih implikacijah za naša vsakdanja življenja. Namen knjige je bil preučiti koncept minljivosti in njegovo rabo v temeljnem človeškem projektu osvobajanja. Poleg tega preiskuje pojme dolgoživosti, smrti, samomora in meja preprečevanja slednjega ter obenem pojem 'praznine', do katere vodijo različne meditativne tehnike, ki s postenjem duha osvobajajo um.
COBISS.SI-ID: 49593954
Pri razmišljanju o nesmrtnosti, dolgem življenju, smrti in samomoru ali ko vzamemo v premislek osrednje pojme kitajsko-japonske filozofske tradicije, kot je minljivost, uvidimo, da je grško-judovsko-krščanska filozofska metoda za tovrstne refleksije manj primerna. Po drugi strani je obe tradiciji izjemno poučno soočiti v kontrastivni analizi, kar poziva k ponovni opredelitvi »filozofije«, ki je bila tradicionalno pojmovana za evropski pojav. Prispevek v okviru obravnave filozofskih pojmov in primerov omenjene tematike iz klasičnih tekstov vpelje tako racionalno logiko kot meditativne tehnike.
COBISS.SI-ID: 40880226
Poglavje izhaja iz primerjave dveh odnosov do lastne smrti in smrti sveta. Najprej je predstavljena perspektiva francoskega metafizičnega egoista 18. stoletja, ki lastno smrt pojmuje kot izničenje sveta in ljudi v njem. Metafizični egoist namreč verjame, da svet in ljudje v njem obstajajo zgolj v njegovem lastnem duhu. Poglavje nato gradi na Althusserjevem »samomoru«, kot ga je moč rekonstruirati na osnovi njegove posthumno izdane avtobiografije. Slednji je bil namreč prepričan, da sam obstaja samo v duhu drugih in da potemtakem njihovemu izničenju neizogibno sledi njegova lastna smrt.
COBISS.SI-ID: 42923874
Kristusovo oznanilo o večnem življenju in vstajenju vseh umrlih ob poslednji sodbi je obljuba, ki naj bi kristjanu vlivala upanje, da s smrtjo ni vsega konec. Pomenila naj bi neprecenljivo tolažbo v najtežjih trenutkih človekovega življenja in opogumljala človeka v dostojanstvu ob njegovi smrtni uri. Optimizem, ki ga prinaša Kristusov evangelij, naj bi človeka oblikoval v njegovem celotnem odnosu do življenja, vse do smrti in preko nje. Praksa pa velikokrat kaže popolnoma drugačno podobo vernega kristjana, ko je leta soočen s smrtjo svojega bližnjega ali s svojo lastno smrtjo. Strah pred smrtjo namreč zelo pogosto izpodrine krščanski pogum in upanje na večno življenje. Evropske raziskave sicer ugotavljajo, da se globoko verni ljudje ne bojijo smrti, pri t.i. »formalnih« vernikih pa je strah pred smrtjo izrazit. Anketa, ki je bila izvedena na manjšem vzorcu slovenskih kristjanov, pa je pokazala, da se ravno zelo verni ljudje bojijo smrti, manj verni pa se smrti ne bojijo.
COBISS.SI-ID: 15617845