Romarska cerkev na Ptujski Gori, zgrajena okoli leta 1400 in posvečena Mariji Pomočnici, je ena izmed najbolj cenjenih in pomembnih dokazov kulturne dediščine v Sloveniji. Romarji so pomembno vplivali na ta prostor. Od začetka 15. stoletja je nastalo veliko število slik, ki ponazarjajo romanja na Ptujsko Goro. Te slike omogočajo dragocen vpogled v demografske spremembe Ptujske Gore, ki so opazne ob različnih romarskih upodobitvah. V 15. stoletju so bili plemiči in duhovniki upodobljeni kot donatorji, ki so tesno povezani z Devico Marijo (na primer relief na glavnem oltarju z 82 figurami pod podobo Marije in predel od oltarja Marije Rožnovenske in freske v kapeli). V 17. in 18. stoletju je razvidno, da je največ romarjev pripadalo srednjemu razredu (glej bakrorez Wolfganga Kiliana, ki prikazuje 8 čudežev). Od 19. stoletja naprej pa so pozornost umetnikov pritegnili predvsem kmetje in romarji iz nižjih razredov (npr. Alois Kasimir in France Mihelič). Do leta 1970 so romarji na Ptujski Gori običajno odražali strukturo socialistične družbe, v kateri je bila religija nezaželena; njihove slike je sistematično evidentiral fotografa Stojan Kerbler.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 19549448V prispevku se osredinjamo na analizo govorne uresničitve dialoškega dela Molierjevega dramskega besedila Plemeniti meščan, uprizorjenega v mariborskem pogovornem jeziku, tj. neknjižni socialni zvrsti slovenskega knjižnega jezika, in premierno uprizorjenega 23. 2. 2007 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Režiserjeva določitev jezikovne zvrsti pisno ni bila uresničena, saj je bila pisna predloga govorjenega jezika napisana v slovenskem knjižnem jeziku (avtor slovenskega prevoda francoskega izvirnika je Primož Vitez), igralci pa so nato s pomočjo lektorja pisni jezik uzvočili (tj. pretvorili zapisano dramsko besedilo v govor). Predmet analize bo igralčev govor, natančneje njegov besedilni govorni sloj, saj nas zanima, koliko je odrska realizacija skladna z uprizoritvenim konceptom. Jezikovno barvanje, tj. uzvočenje neknjižnih zvrsti slovenskega jezika, od igralcev, šolanih za zborno knjižno izreko, namreč zahteva zelo izostren govorni posluh in miselno disciplino (Podbevšek 1997: 82).
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 18659336Gre za raziskovanje jezikovne rabe, jezikovne izbire ter odnosa do slovenščine in angleščine med kanadskimi Slovenci v Vancouvru. Raziskava kaže, da je jezikovna izbira odvisna predvsem od dvojezične zmožnosti govorcev, pa tudi od vrste zunajjezikovnih dejavnikov, kakršni so okolje, tema in sogovornik. Primerjava med pripadniki različnih generacij na ravni celotne skupnosti je pokazala relativno hiter process umikanja slovenščine pred angleščino. V transkribiranih intervjujih smo analizirali različne stopnje in oblike angleškega vpliva na njihovo slovenščino, medtem ko smo iz njihovih odgovorov razbrali motive za občasno/delno rabo slovenščine. Ta ima v v izseljenskem okolju v primerjavi s prevladno angleščino nizek prestiž in majhno uporabno vrednost, kljub temu ji pripisujejo močan simbolni pomen v smislu pozitivne družbene, kulturne in etnične identitete. Predvsem narečje je v tem pogledu zelo pomembno in ga govorijo pogosteje kot knjižno slovenščino.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 18494728Porabščina se kot slovenski porabski knjižni jezik na vseh jezikovnih ravninah dviga nad narečje. V prispevku je porabsko narečje predstavljeno na glasoslovni in oblikoslovni ravnini. Analizirano je besedje v romanu Franceka Mukiča Garaboncijaš s podnaslovom Porabska legenda, ki je leta 2005 izšel v knjižni zbirki Med Rabo in Muro. Gre za prvi porabski roman, ki na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravni temelji na prekmurskem, goričkem podnarečju. V jeziku romana so številna umetniška izrazna sredstva, tako tropi in figure: okrasni pridevki, komparacije, stalne besedne zveze, ekspresivna raba, zlasti glagolov, pojavljajo se simbolni etnomotivi. Analiza besedja v romanu kaže, da prevladuje splošno slovensko besedje s številnimi panonizmi, med prevzetimi besedami je največ germanizmov, madžarizmov je le 47. Te so preverjeni in prepisani iz štirih slovarjev: (1) Slovarja beltinskega prekmurskega govora Franceta Novaka, (2) Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskega slovarja Franceka Mukiča, (3) Etimološkega slovarja slovenskega jezika Franceta Bezlaja in (4) Slovensko-nemškega slovarja Maksa Pleteršnika. V slednjem je od 47 besed zapisanih 29 ustreznikov. Za večino besed je pripisana opomba, da je beseda znana na Ogrskem ali na Štajerskem, in kateri pisci so jo zapisali.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 18626056V oddaji Položaj slovenščine danes so sodelovale dr. Irena Stramljič Breznik, dr. Alenka Valh Lopert in dr. Melita Zemljak Jontes. Oddaja je predstavila problematiko rabe slovenskega jezika v javnem in zasebnem položaju, o vplivu tujih jezikov (predvsem angleščine) na slovenščino, tako v rabi s strani mladostnikov kot tudi drugih govorcev, o jezikovni kulturi v šolskem sistemu, vplivu socialnih omrežij (npr. Facebook, Twitter, klepetalnice idr.) na spremembe v kodifikaciji knjižne norme ter o jezikovnem znanju kot temelju za uspešno vsakodnevno komunikacijo.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 19533576