Ob Trubarjevi petstoletnici se ponovno odpirajo vprašanja o razvoju jezika in oblikovanju (enotne) slovenske knjižne norme. Začetki slovenskega knjižnega jezika so povezani z osrednjeslovenskim knjižnojezikovnim izročilom 16. stoletja, v 18. stoletju pa se srečamo še z vzhodnoslovenskim, ki je prav tako preraslo okvire pokrajinskosti in se je razvilo v samostojen knjižni jezik. Slovenščina je imela do sredine 19. stoletja dvojno normo - Trubar in Küzmič sta ustvarila nadnarečna jezikovna sestava, izhajajoča iz govornega in predknjižnega izročila, središčnih narečij in mestne (Trubar) oz. pokrajinske (Küzmič) govorice. Temeljno načelo njune stilistike je bila splošna razumljivost, s preseganjem narečnih posebnosti pa sta svojima jezikoma zagotovila knjižni status ter določila normo in predpis za osrednje- in vzhodnoslovenski knjižni jezik.
COBISS.SI-ID: 16738056
Irena Stramljič Breznik z monografijo posega na področje sodobnih leksikoloških raziskav in z njo slovenistično problematiko umešča v širši aktualni raziskovalni okvir slovanskega besedotvorja ter tako prispeva k odkrivanju vzporednih leksikalnotvorbenih dogajanj v slovenskem in drugih slovanskih jezikih. Po eni strani daje vpogled v organiziranost posameznih segmentov slovenske leksike, razvojno in sočasno, po drugi strani pa izbesedilno analizira njihovo vlogo in stilno učinkovanje. Monografija Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom v časih dvoma o tvorbenih sposobnostih slovenščine predstavlja ustvarjalno in neizčrpano rabo (novo)tvorjenk v različnih zgodovinskih obdobjih in različnih tipih besedil, na obsežnem gradivu, z dobro utemeljeno metodologijo.
COBISS.SI-ID: 65867265
Gre za jezikovno analizo šaljivih oddaj na komercialni radijski postaji Maribor Radio City. Program poteka v mariborskem pogovornem jeziku in kot tak odraža raznolikost jezikov v slovenskih medijih. Raziskava je predstavila jezikovo podobo medijev, ki se želijo identificirati z govorom okolja; nagovarjajo jezikovno izbrane poslušalce, ki so uporabniki takega jezika; oddaja poteka ob točno določenem času; gre za potrebo javnega govora v nacionalnem jeziku, to pa pomaga oblikovati kolektivno identiteto. Uresničevanje večjezične strategije v evropskih integracijskih in globalizacijskih procesih pomaga ohranjati jezikovno in kulturno raznolikost, to pa je vir moči in ne slabost nekega jezika.
COBISS.SI-ID: 19489288
Prispevek analizira, kako sta skušala Janez Janša in Borut Pahor v svojih predvolilnih govorih na volitvah 2008 prepričati volivce. Z jezikoslovčevega vidika so bili v ta namen zbrani, transkribirani in analizirani nekateri njuni predvolilni govori ali deli teh govorov. Pokazalo se je, da so razlike v rabljenih prepričevalnih strategijah do določene mere odvisne od politične stranke, ki ju predstavljata, in od njunih osebnostnih lastnosti. Tako Janša volivce prepričuje s sklepanjem, držo in osebnostjo, Pahor po drugi strani pa večinoma z vplivanjem na čustva, osebnostjo in držo.
COBISS.SI-ID: 18321160
Monografija pokriva najpomembnejša poglavja iz razvoja prekmurskega jezika od njegovega nastanka (Temlin, 1715) do prevoda svetega pisma (Š. Kuzmič, 1771), katoliškega nadaljevanja (M. Kuzmič) in razvoja v 19. stoletju. Pomembno spoznanje je, da se je prekmurski knjižni jezik sredi 19. stoletja poenotil z osrednjeslovenskim; v Prekmurju so tak naravni razvoj sprejeli katoliški pisci, medtem ko so protestanti vztrajali v pokrajinskosti vse do konca prve svetovne vojne. Za nadaljnje jezikovne raziskave je pomembno, da Kardoševega vztrajanja pri prekmurskem jeziku v knjigi po poenotenju slovenske knjižne norme ne razlaga za jezikovno zablodo in odklon od pozitivne razvojne smeri slovenskega jezika, ampak njegovo držo sociolingvistično analizira in jo pokaže v luči takrat še prikritih madžarizacijskih pritiskov ne kot odločitev za Madžarsko in proti Sloveniji, ampak kot odločitev za preživetje protestantizma v Prekmurju.
COBISS.SI-ID: 72355073