Monografija o latinskih in italijanskih zgledih Prešernovega Krsta pri Savici. Najpomembnejši obravnavani avtorji: Vergilij (Eneida), Ovidij, Lukan (Farzalija), Avguštin (Izpovedi, Božje mesto), Dante, Petrarca (Secretum, Res seniles), Tasso (Osvobojeni Jeuzalem). Večji del knjige je posvečen vlogi Avguštinovega nauka o dveh mestih in platonistične alegorije o “dveh Venerah” v srednjeveški in zgodnjenovoveški recepciji Vergilijeve Eneide, zlasti v Petrarkovi Afriki in v Tassovem Osvobojenem Jeruzalemu. Avtor interpretira Prešernovo pesnitev kot romantični, “schleglovski” prispevek k tradiciji “avguštinskega epa” (prim. J. Ch. Warner, The Augustinian Epic, Petrarch to Milton, Ann Arbor, 2005); glavni junak Črtomir se kaže kot “slovenski Enej”, Ajdovski gradec pa kot miniaturna različica Vergilijeve Troje. Sklepni del knjige govori o mitičnih vzorcih smrti z utopitvijo: Palinur, Ovidijeva Sapfo, Leander.
COBISS.SI-ID: 259575552
Delo raziskuje rabo mitoloških motivov pri Plotinu, utemeljitelju novoplatonizma in ustanovitelju platonistične filozofske šole v Rimu, ter odkriva njihove vzporednice pri avtorjih rimskega poznoantičnega platonizma, ki je pomembno vplival na razvoj renesančnega novoplatonizma.
COBISS.SI-ID: 258985728
Članek je posvečen paradigmatski rabi Ovidijevega izgnanstva. Dvomi o zgodovinskosti Ovidijevega bivanja v Tomih in špekulacije o tem, da naj bi bilo izgnanstvo literarna fikcija, so posledica mitizacije izgnanske izkušnje, za katero je odgovoren sam Ovidij. "Ovidijevo izgnanstvo" je tako pri italijanskem renesančnem pesniku Angelu Polizianu in pri Francetu Prešernu predvsem metafora jezikovne odtujitve oz. spontanega potujčenja.
COBISS.SI-ID: 45515106
Zbornik člankov, ki so nastali na podlagi referatov z mednarodne koference "Metamorfosi del fantastico nella letteratura italiana del XX secolo", Ljubljana, 29. oktobra 2009. Knjigo je uredila članica projektne skupine Patrizia Farinelli, vsebuje pa tudi prispevka Patrizie Farinelli (Miracoli bontempelliani: il fantastico al filtro del Novecentismo) in Irene Prosenc Šegula (Quaestio de centauris: i racconti di Primo Levi tra fantastico e fantascientifico).
COBISS.SI-ID: 50149986
Prispevek obravnava močno navzočnost mita o argonavtih v sodobnem romanu 'Na slepo' Claudia Magrisa. Magrisove vire prepozna v helenistični pesnitvi Apolonija Rodoškega – kot očitnem viru, saj so odlomki iz tega dela večinoma citirani, eksplicitno pa sta omenjena tako avtor kot naslov dela – ter v Orfičnih Argonavtih iz 5. stol. n. št., ki se pojavljajo kot prikriti, nikjer eksplicitno navedeni vir. Kot možni, a obrobni vir, je omenjena tudi pesnitev Valerija Flaka. Prispevek analizira predelave virov in formalne, a semantično pomembne spremembe, ki jih Magris vnaša v citate iz izvirnih besedil. Predvsem pa preučuje semantične reinterpretacije argonavtskega mita, na katerega Magris naslanja svojo metaliterarno refleksijo o vlogi pripovedovalca, mnogoterih pripovednih glasov in temeljnih vprašanjih avtobiografske pripovedi. Po drugi strani se na argonavtski mit močno opira Magrisovo razmišljanje o razdrobljenosti identitete in o zgodovini kot ponavljajočem se nasilju nad posameznikom, v katerem se ponavlja lik Jazona kot nosilca civilizacije in hkrati novega barbarstva.
COBISS.SI-ID: 50860898