Izhodišče te študije je "obrnjeni Armidin vrt", metafora, ki jo protagonist Landolfijeve pripovedi uporabi za ilustracijo svojih lastnih fantastičnih doživetij. Članek prikaže, kako Landolfijevi retorični in diskurzivni postopki izkrivljajo zvrstne zakonitosti fantastične pripovedi. Pri Landolfiju se temeljna dvoumnost dogodka, ki ga na prvi pogled ni mogoče razložiti z logiko umeščenosti v prostor dogajanja, prenese z ravni zgodbe na raven jezika – povsem v skladu z avtorjevo poetiko, usmerjeno v razkrivanje nezanesljivosti jezika.
COBISS.SI-ID: 41074274
Članek interpretira ‘slovansko boginjo’ Živo, osrednjo bogovsko figuro v Prešernovem Krstu pri Savici in v slovenskem mitološkem imaginariju kot literarni konstrukt, ki temelji zlasti na Veneri iz Vergilijeve Eneide. Prispevek razvija tezo, da Prešeren oblikuje ‘poganski’ antagonizem med ljubeznijo in sovraštvom po zgledu tradicionalne alegorije o Veneri in Marsu in da je mogoče sinkretistično težnjo krščanske veroizpovedi, predstavljene na koncu pesnitve, pojasniti z navezavo na platonistično alegorijo "dveh Vener".
COBISS.SI-ID: 30668333