Razprava na osnovi dokumentov v slovenskih in italijanskih arhivih obravnava vprašanje aretacij, deportacij in usmrtitev, ki so jih izvajale jugoslovanske oblasti v časz zasedbe Julijske krajine (1. maj - 12. junij 1945). Obravnava tudi usodo deportiranih v jugoslovanskih zaporih in taboriščih za vojne ujetnike.
COBISS.SI-ID: 2699636
Avtor predstavlja, kako je slovenska/jugoslovanska komunistična oblast po prevzemu oblasti posnemala sovjetski družbeni sistem. Gre za dve etapi, prvo neposredno po prevzemu oblasti in drugo po začetku t. i. informbirojevskega spora med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Takoj po izbruhu spora se Jugoslavija ni poskušala odpovedati boljševiški politiki, temveč je jugoslovansko vodstvo poskušalo kar najhitreje nadoknaditi tisto, česar iz boljševiškega modela še ni uvedlo v jugoslovanski povojni državni sistem.
COBISS.SI-ID: 1339004
Članek obravnava vprašanje izseljevanje in prebegov Slovencev z območja, ki je v skladu z rapalsko pogodbo leta 1920 pripadlo Italiji in je bilo nato z Mirovno pogodbo z Italijo leta 1947 odstopljeno Sloveniji. Zlasti iz strahu pred represijo jugoslovanskih oblasti se je izselilo oziroma prebežalo več kot 10.000 Slovencev, največ na Goriško in v Cono A Svobodnega tržaškega ozemlja. Ker niso uspeli ohraniti ali pridobiti italijanskega državljanstva, so se v naslednjih letih večinoma izselili, največ v Avstralijo in ZDA.
COBISS.SI-ID: 2808948
Naraščajoče okupatorsko nasilje, odpor proti njemu in notranji spopad slovenskega partizanskega (revolucionarnega) in protipartizanskega (protirevolucionarnega) tabora je okvir pričujoče raziskave, ki je pod drobnogled vzela delovanje in značaj medvojnega partizanskega sodstva, kakor tudi sočasen vpliv Varnostno obveščevalne službe OF in njenih naslednic nanj. Njihovo delovanje pa je izrazito določala monopolna vloga KPS v partizanskem gibanju, saj je ta VOS in njeno naslednico OZNO uporabljala kot sredstvo za načrtovani prevzem oblasti.
COBISS.SI-ID: 2888308
Med jugoslovansko zasedbo Julijske krajine (1. maja do 12. junija 1945) so bili organi Ozne pomemben del jugoslovanskega represivnega aparata. Tak položaj so v coni B ohranili tudi potem, medtem ko se je v coni A, v kateri so upravo prevzeli Američani in Britanci, ponovno delovali v najstrožji ilegali. Kot je razvidno iz registra Ozne, so v tem času intenzivno spremljali vse vrste političnih nasprotnikov, pa tudi sodelavce projugoslovanskih organizacij.
COBISS.SI-ID: 3003764