Originalni znanstveni članek opisuje rezultate raziskav ženskega spolnega obnašanja ter izraženosti progesteronskega receptorja v hipotalamusu pri miših brez gena SF-1. Ugotovili smo, da na spolne razlike v ženskem spolnem obnašanju ter izraženosti progesteronskega receptorja vplivajo tudi geni s spolnih kromosomov, saj smo spolne razlike ugotovili tudi med samci in samicami brez gena SF-1, ki niso nikoli izpostavljeni spolnim hormonom.
COBISS.SI-ID: 3520890
Originalni znanstveni članek o vplivu odraščanja v izolaciji na socialno obnašanje pri laboratorijskih miših. Članek je pomemben, ker kaže, da je način reje laboratorijskih miši zelo pomemben in lahko vpliva na rezultate vedenjskih analiz, poleg tega pa je pomembna ugotovitev, da tudi omejena izolacija dolgotrajno vpliva na socialno obnašanje, najverjetneje preko epigenetskih mehanizmov, kar ima velik pomen tudi za razumevanje delovanja možganov pri ljudeh in drugih živalih.
COBISS.SI-ID: 3261050
Pregledni članek o spolnih razlikah v možganih. V vabljenem preglednem znanstvenem članku smo opisali rezultate naših in drugih raziskav o spolni diferenciaciji možganov in vpliv hormonov ter genov na spolnih kromosomih na te procese. Občasno potekajo živahne razprave o tem, koliko spolov dejansko obstoja. Povsem znano dejstvo pa je, da se spolna diferenciacija pri sesalcih prične z razvojem dveh primarnih spolov kot posledica razlik v spolnih kromosomih, X in Y. Razlike v spolnih kromosomih sprožijo razvoj spolnih žlez, te pa nato s svojimi hormonskimi izločki poskrbijo za razvoj spolnih značilnosti kot so razvoj zunanjih spolnih organov, poraščen obraz, prsi, večinoma večje telo pri moških pa do razlik kot so rogovi pri jelenjadi. Poleg teh očitnih zunanjih razlik pa obstajajo razlike tudi v številnih drugih organih in organskih sistemih v telesu kot so npr. jetra, imunski sistem in možgani. Spolni kromosomi najprej sprožijo nastanek prvih spolnih razlik (razvoj spolnih žlez), večina spolnih razlik nastane pod vplivom spolnih hormonov, ki jih v času razvoja in v odraslem življenju izločajo spolne žleze. Pri samcih sesalcev razvoj moda sproži izraženost gena Sry, ki leži na kromosomu Y. Sry sproži razvoj nediferencirane spolne žleze v modo. Modo pa nato začne izločati različne hormone, med katerimi sta najvažnejša za spolni razvoj steroidni hormon testosteron, ki sproži razvoj moških spolnih značilnosti vključno z moškimi spolnimi organi, ter antimulerjev hormon, ki sproži propad zametkov za ženske spolne organe v moškem zarodku. Čeprav na splošno sprejeta teorija pravi, da se jajčnik razvije brez dodatnih genetskih vplivov, nekatere novejše raziskave kažejo, da naj bi tudi za pravilen razvoj jajčnika bila potrebna aktivacija kaskade za jajčnik specifičnih genov. Čeprav je jasno, da so spolni kromosomi odgovorni za nastanek veliko razlik med spoloma v možganih, vedno več raziskav kaže tudi na vlogo genov na spolnih kromosomih. Spolni kromosomi so seveda različni v vseh celicah, tudi možganskih, zato postaja vedno bolj aktualno vprašanje ali lahko te genetske/kromosomalne razlike, vplivajo tudi na razvoj možganov in vedno več raziskav temu pritrjuje ter kaže, da lahko geni na spolnih kromosomih neodvisno od spolnih hormonov vplivajo na različen razvoj možganov pri ženskah in pri moških.
COBISS.SI-ID: 3318906
Originalni znanstveni članek opisuje spremenjen položaj celic v ventromedialnem jedru v hipotalamusu miši brez gena SF-1. Z metodami imunohistokemije, sledenja nevronom ter barvanja golgijevega aparata smo ugotavljali položaj različnih celic, ki sodelujejo pri urejanju telesne teže. Rezultati o spremenjenem položaju celic v ventromedialnem hipotalamusu nakazujejo možne vzroke za razvoj debelosti pri miših brez gena SF-1.
COBISS.SI-ID: 3397242
V poglavju v monografiji izdani pri mednarodni tuji založbi je vodja projekta opisal procese razvoja spolnih razlik v možganih s poudarkom na mehanizmih razvoja spolnih razlik v odsotnosti spolnih hormonov
COBISS.SI-ID: 3315834