V znanstvenem članku smo predstavili metodo, ko na osnovi merjenja aktivnosti elektronskega transportnega sistema (ETS) na nogi ocenimo aktivnost ETS celega potočnega raka. Tako smo merili dihanje in aktivnost ETS pri celih živalih ter aktivnost ETS na nogi pri različno velikih jelševcih. Ugotovili smo, da na osnovi izmerjene aktivnosti ETS pri nogi in njegove telesne mase lahko ocenimo metabolni potencial celega raka. Ta pristop nam omogoča določanje metabonih značilnosti pri rakih, ne da bi jih žrtvovali. To je tudi prva objava razmerja ETS/R pri potočnih rakih. Objava članka v reviji Freshwater Biology dokazuje, da gre za kvaliteten članek, ki je zanimiv za širok krog raziskovalcev.
COBISS.SI-ID: 2440015
V raziskavi smo testirali uporabnost modela za oceno metabolne aktivnosti pri potočnih rakih z merjenjem aktivnosti elektronskega transportnega sistema (ETS) le na eni nogi. Aktivnost ETS smo merili na celih osebkih in na nogi pri štirih vrstah potočnih rakov (Astacus astacus, Austropotamobius torrentium, Orconectes limosus, Pacifastacus leniusculus). Kot splošni model za oceno aktivnost ETS pri vseh testiranih vrstah rakov smo predlagali neposredno povezanost med aktivnostjo ETS pri nogi in aktivnostjo ETS celega telesa, ki sta pri vseh vrstah rakov v podobnem razmerju.
COBISS.SI-ID: 2630223
Prvič je bila v Evropi v naravi odkrita populacija tropskega potočnega raka rdečeškarjevca Cherax quadricarinatus. Populacija je bila najdena v letu 2009 v termalni savski mrtvici Topla v vzhodni Sloveniji. Vrsta je invazivna v tropskih in subtropskih okoljih, pri tokratnem odkritju pa gre za prvo pojavljanje v zmernih klimatih. Populacija je bila spolno in starostno strukturirana. Ugotovljene nizke gostote kažejo, da je vrsta še vedno v fazi rasti ali da so razmere v mrtvici zanjo suboptimalne. Raki so bili najdeni v vodi s temperaturo vse tja do 40°C, vendar pa je bil večji del populacije s spolno zrelimi osebki omejen na temperaturni pas med 21 in 31°C. Glede na modelirane temperaturne omejitve glede na sezonsko temperaturno nihanje vode v mrtvici sklepamo, da se bo vrsta širila še v druge dele termalne mrtvice, medtem ko je širjenje v bližnje vodotoke manj verjetno. Ker gre za hitro rastočo vrsto raka, lahko vnos rdečeškarjevca v zmernem pasu ogrozi specifične lokalne ekosisteme vezane na termalna vodna telesa z edinstveno favno in floro.
COBISS.SI-ID: 2398799
Tujerodne vrste so danes eden glavnih dejavnikov, ki prispevajo k upadanju globalne biodiverzitete. Z vnosi tujerodnih vrst prihaja do izumiranja domorodnih vrst, vplivi pa se odražajo tako na genetskem, individualnem kot populacijskem nivoju, pri čemer lahko prihaja do sprememb združb in celo ekosistemov. Čeprav so se vnosi tujerodnih vrst v naravne ekosisteme začeli že pred približno 10.000 leti s širjenjem človeške vrste po planetu, pa število vnosov novih vrst v zadnjih 100 letih eksponencialno narašča. V prispevku so prikazane ekološke osnove invazijskega procesa tujerodne vrste v novem okolju, ki gre navadno prek več invazijskih stopenj: vnos, vzpostavitev populacije, širjenje in vpliv na domorodne vrste ter ekosisteme. Zbrani so tudi najbolj raziskani in objavljeni primeri tujerodnih vrst v Sloveniji, ki kažejo na to, da je problem tujerodnih vrst več kot očiten tudi pri nas.
COBISS.SI-ID: 1743996