Efektivna velikost populacije (Ne) bi lahko bila idealen parameter za monitoring populacij, ki potrebujejo aktivno varstvo, saj priročno povzema tako evolucijski potencial populacije kot njeno občutljivost na genetsko naključje. Na žalost pa je spremljanje tega parametra skozi čas pri naravnih populacijah zahtevno. Uporabili smo štiri nove metode za oceno Ne iz enega samega vzorca genotipov in tako spremljali spreminjanje Ne skozi čas pri medvedih v severnih Dinaridih. Genotipizirali smo 510 medvedov z uporabo 20 mikrosatelitskih lokusov in določili starost posameznih živali. Vzorce smo organizirali v kohorte glede na leto, v katerem so bile živali rojene in v letne vzorce s starostnimi kategorijami za vsako leto, v katerem so bile žive. Uporabili smo cenilko z določanjem starševstva (EPA) in z njo določili tako efektivno velikost populacije kot generacijski interval za vsak letni vzorec. Za vsako kohorto smo ocenili efektivno število živali, ki se parijo (Nb) z metodami vezavnega neravnovesja, določitvijoe sorodstvenih povezav in približnega Bayesovega izračuna. Te ocene smo ekstrapolirali v Ne z uporabo generacijskega intervala. EPA ocena je bila 276 osebkov (183-350 95% CI), kar zadostuje kriteriju za izogibanje parjenja v sorodstvu Ne ) 50, je pa še vedno nižje od dolgoročnega kriterija za viabilno populacijo Ne ) 500. Rezultati, ki smo jih dobili z drugimi metodami, dobro sovpadajo s tem rezultatom, vsi pa kažejo na hiter porast Ne, najverjetneje ob koncu 1990-ih in v zgodnjih 2000-ih. Novi pristopi za oceno Ne z enim samim vzorcem genotipov se lahko učinkovito uporabijo za vključevanje Ne v programe monitoringa in bodo v prihodnosti velikega pomena za upravljanje in varstvo.
COBISS.SI-ID: 29447897
Pri vrstah s široko geografsko razširjenostjo je lahko genetska pestrost različnih populacij dobro preučena, pri tem pa je zaradi razlik v uporabljenih lokusih in zaradi različnih velikosti vzorcev pogosto rezultate različnih študij težko medsebojno primerjati. Kljub temu pa so takšne primerjave pomembne za oceno varstvenega statusa populacij, ki potrebujejo aktivno varstvo. Razvili smo novo metodo, kjer referenčno populacijo uporabimo kot »merilo« za kalibracijo rezultatov različnih študij na isto skalo, kar omogoči primerjave. Rjavega medveda smo uporabili kot vzorčno študijo za predstavitev pristopa. Genotipe 513 rjavih medvedov iz Slovenije smo uporabili za kalibracijo in primerjavo heterozigotnosti in alelske pestrosti 30 populacij rjavega medveda, preučevanih v 10 študijah širom globalne razširjenosti te vrste. Enostavnost primerjav z uporabo referenčne populacije dela metodo uporabno tudi za druge vrste in omogoča primerjavo genetske pestrosti med prej neprimerljivimi študijami in boljše razumevanje razporeditve genetske pestrosti posamezne vrste vzdolž njenega območja razširjenosti.
COBISS.SI-ID: 2619471
Opozorili smo na možen negativen vpliv krivolova pri prizadevanjih za ponovno oživitev vzhodnoalpske populacije rjavega medveda.
COBISS.SI-ID: 3150246