Pivovarniške tropine so zaradi visokega bioplinskega potenciala izredno atraktivne za proces anaerobne razgradnje. Vendar pa so zaradi vsebnosti lignina težko biorazgradljive, ker nekateri produkti delujejo zaviralno na metanogene bakterije in arheje. Poskusi anaerobne razgradnje so se izvajali v polkontinuirnih pretočnih reaktorjih s popolnim premešanjem (CSTR) v mezofilnem območju (37 °C); delovni volumen reaktorjev je bil 30 litrov. Za inokulum smo uporabili sveže anaerobno metanogeno blato iz predelave prašičje gnojevke. Kot substrat smo uporabili pivovarniške tropine s 6,5 % s.s. ligninain velikostjo delcev 1-4 mm v kombinaciji s pivovarniško odpadno vodo (masno razmerje 1:2). Substrat je bil predhodno obdelan z naslednjimi tehnikami: mehanska, kemična (kisla in alkalna) in termo-kemična (kisla). V vzorcih, odvzetih iz biokemičnih reaktorjev enkrat tedensko, smo analizirali amonij, kratkoverižne maščobne kisline, kemijsko potrebo po kisiku in vsebnost aromatskih spojin. Dnevno se je izvajala meritev pH vrednosti in produkcija bioplina. Meritve produkcije bioplina so se izvajale online z merilcem pretoka bioplina ADM 2000. Opisana tehnika se je obnesle kot zelo učinkovita (povprečna proizvodnja bioplina 550 L/kg TSS), vendar pa so se po določenem času anaerobne razgradnje substrata pojavile težave z inhibicijo. Le-to pripisujemo sproščanju in kopičenju p-krezola in deloma fenola, vzporedno pa tudi ocetne in propionske kisline. Pri anaerobni razgradnji mehansko predobdelanega substrata smo zasledili pojav inhibicije pri koncentraciji p-krezola 236 mg/L, pri termo-kemičnem v mezofilnem območju pri koncentraciji 232 mg/L, pri termo-kemični v termofilnem območju pri koncentraciji 184 mg/L, pri kemični-alkalni pri koncentraciji 204 mg/L in pri kemični-kisli pri koncentraciji 115 mg/L. Ostali za inhibicijo potencialni parametri niso bili v kritičnem območju. Pri neobdelanem substratu je bil najverjetneje vzrok za inhibicijo preobremenjenost reaktorja, zaradi kopičenja nerazgrajenih velikih delcev. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo,da je čas nastopa inhibicije produkcije bioplina iz pivovarniških tropin v CSTR reaktorju odvisen od vrste predobdelave substrata, ki vpliva na razgradnjo lignina. Noben tip predobdelave ni zagotovil stacionarnega obratovanja reaktorja v trajanju najmanj treh hidravličnih zadrževalnih časov, kar je običajni kriterij za te procese. Podani so predlogi za dodatne raziskave za doseganje tega cilja.
COBISS.SI-ID: 2833032
Izdelan je pregled zahtev evropske in slovenske zakonodaje o uporabi odpadkov kot sekundarnih goriv v zraznih termoenergetskih objektih in izdelana analiza možnosti uporab karakterističnih odvečnih blat večjih slovenskih bioloških čistilnih naprav.
COBISS.SI-ID: 4256282
Eden od pomembnih faktorjev, ki vpliva na hitrost in učinkovitost tvorbe metana v bioplinski proizvodnji in je narava substrata. Največ težav povzročajo substrati, ki vsebujejo velik delež težje razgradljivih lignoceluloz ter za metanogenezo inhibitorne snovi. Tipičen primer takšnega substrata so pivovarniške tropine. Danes so številne pivovarne zainteresirane, da bi jih uporabili za lasten vir energije. Podobno, kot številni substrati iz agroživilske industrije tudi pivovarniške tropine vsebujejo velik delež lignoceluloz, zato jih moramo na nek način pred-obdelati in jih s tem napraviti bolj dostopne mikroorganizmom. Obstaja več izvedb predobdelave od mehanskih, termičnih, kemičnih do bioloških.
COBISS.SI-ID: 4552218
Obdelano odvečno blato Centralne čistilne naprave Ljubljana je glede na dosedanje ocene odpadka nenevaren odpadek s klasifikacijsko številko 19 08 05 in spada med stabilizirane biološko razgradljive odpadke z lastnostmi alternativnega trdnega goriva. Uporabniki alternativnih trdnih goriv morajo za odpadke, ki se predelujejo kot vstopni energenti v proces snovne in energijske izrabe, vzpostaviti vhodno kontrolo kakovosti. Zadostiti morajo tudi določilom zakonodaje na področju sosežiga odpadkov. Imetnik odpadka (JP VO-KA Lj.) si je zato zasnoval sistem kakovosti obdelave blata, ki pokriva kontrolo procesa toplotne obdelave blata, ki je nadgrajena z dodatnim laboratorijskim nadzorom, koordiniranim s potrebami prevzemnika končnega produkta obdelave blata. Upoštevanje zakonodajnih določil in izvajanje rednih letnih ocen odpadka pri pooblaščenem izvajalcu omogoča celovit sistem kontrole kakovosti posušenega blata. Lastna kontrola imetnika odpadka temelji na neposredni kontroli procesa v obratu in na lastnih validiranih kontrolnih postopkih (vzorčenje blata, preskušanje vsebnosti suhe snovi in žaroizgube) in na upoštevanju zakonodajnih določilih glede specifikacije blata komunalne čistilne naprave kot alternativnega goriva. Z uvedenimi pristopi pri ravnanju z obdelanim blatom so se začele upoštevati tudi zahteve sistema kakovosti po SIST-TS CEN/TS 15358:2007, Trdno alternativno gorivo, Sistemi vodenja kakovosti, Posebne zahteve za njihovo uporabo pri proizvodnji trdnih alternativnih goriv. Imetnik odpadka je skladno z Uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo (UL RS št. 57/2008) vzpostavil sistem kakovosti na CČNL, ki vključuje sistem ročnega časovno-sorazmernega vzorčenja posušenega blata v skladu z zahtevami standardov SIST EN ISO 5667-13 in SIST EN 15002 po akreditirani metodi in redni nadzor nad odpremljenim končnim produktom obdelave blata k prevzemniku oz. končnemu predelovalcu odpadka po postopku R1. V prispevku je podano ugotavljanje primernosti načina vzorčenja, pregled časovnega nihanja izbranih parametrov in primerjava izhodnih podatkov imetnika odpadka za vsebnost vlage s podatki dnevne vhodne kontrole prevzemnika odpadka oz. odjemalca sekundarnega goriva, ki je v danem primeru cementarna.
COBISS.SI-ID: 35452677
Ločeno zbrani biorazgradljivi komunalni odpadki, kuhinjski odpadki, kot tudi surova blata komunalnih čistilnih naprav je mogoče brez težav predelati v bioplin, ki je dober energent. Ker so komunalni odpadki praviloma toksikološko neoporečni, tudi ostanki anaerobne obdelave niso oporečni in se brez težav lahko uporabijo kot biognojilo. Z modernejšimi postopki lahko iz tone organske snovi v odpadku dobimo do 450 m3 biometana, ki ga je mogoče uporabiti za proizvodnjo električne energije, toplote, za transport ali pa ga posredovati v omrežje zemeljskega plina.
COBISS.SI-ID: 4904218