Mikorizne glive predstavljajo pomemben ponor ogljika v večiči terestričnih ekosistemov. Ogljik se uporablja za rast micelijskih mrež v tleh in njihovo metabolno aktivnost. Za kvantifikacijo rast, biomaso in življenjski obrat zunajkoreninskega mikoriznega micelija (EMM) je bilo razvitih več metod, ki vključujejo minirizotrone, vrastne mrežice in posredne meritve EMM na osnovi klasifikacije tipov ektomikorize v eksploracijske tipe. V prispevku smo pripravili pregled teh metod in njihove uporabnosti. Poleg tega smo v pregled vključili tudi metode za oceno glivne biomase na osnovi biomarkerjev, kot so hitin, ergosterol in PLFA, in molekularnih metod, kot je qPCR. Rezultati dosedanjih raziskav nakazujejo, da so mikorizne glive ključna komponenta mikrobne biomase v mnogih ekosistemih. Poudarjamo nujnost za uporabo navedenih metod v večjem številu habitatov in za več oblik mikorize, kar bo omogočilo vključevanje mikorizne glivne biomase in življenjskega obrata v modele biogeokemičnih ciklusov.
COBISS.SI-ID: 3432102
Za primerjavo z dejansko respiracijo tal v naravnih sestojih so bile izvedene analize respiracije v naravnih bukovih gozdovih na različnih strukturah tal. Rezultati so pokazali, da na respiracijo in izotopsko sestavo talnega CO2 vpliva geološka sestava tal (predvsem prisotnost karbonatnih mineralov) in tekstura tal, ki vpliva na izmenjavo oziroma mešanje zračnega CO2 in vsebnost vlage.
COBISS.SI-ID: 24762407
Z molekularnimi metodami raziskav združbe gliv v sekancih bukve je bilo ugotovljeno, da uporaba saprofitskega inokuluma glive bukov ostrigar zaviralno vpliva na razvoj naravne združbe gliv, ki sodelujejo pri razgradnji lesa. Za projekt je pomembno, da smo razvili metodo DGGE za določanje združb gliv kompleksnih substratih, ki se uporablja tudi za analize sestave gliv v rastnih substratih v rizotronih v kontroliranih temperaturnih pogojih rasti.
COBISS.SI-ID: 3235494
Razvili smo talni modul programa ANAFORE, ki vključuje simulacije delovanja bakterij, mikoriznih in nemikoriznih gliv. Model omogoča simulacije več bioloških procesov v tleh na mehanicistični način
COBISS.SI-ID: 3149990
Naravni procesi ali dejavnost človeka vplivajo na razmere v okolju, kar se zrcali v sestavi ektomikoriznih združb. V raziskavi smo želeli ugotavljati morebitne vplive več temperaturnih režimov zraka in tal (substrata) na pojavljanje in vrstno pestrost tipov ektomikorize na koreninskih vršičkih sadik bukve in v substratu. V ta namen smo analizirali pojavljanje tipov ektomikorize na sadikah bukve v rizotronih, izpostavljenih štirim temperaturnim razmeram v okolju: 1.) zrak 15-25 °C; 2.) zrak 15-25 °C v kombinaciji s hlajenim koreninskim sistemom za 5 °C; 3.) povišana temperatura zraka od 30-50 °C in 4.) zunanja (ambientalna) temperatura zraka v Ljubljani. Tipe ektomikorize smo identificirali s kombiniranim pristopom po anatomsko morfoloških znakih in z analizo molekularnih markerjev (ITS1-5.8S rDNK-ITS2 ribosomalna regija v rDNK). Na 51 koreninskih vršičkih 40 sadik smo identificirali 6 tipov ektomikorize. Pestrost ektomikoriznih tipov je bila največja pri razmerah blizu optimalnih za rast bukve. Po vrstni sestavi združbe ektomikoriznih gliv sta si najbolj podobna poskusa s temperaturo zraka15-25 °C z ali brez hlajenja koreninskega sistema. Najpogostejša ektomikorizna vrsta je bila Hebeloma sacchariolens, ki je bila tudi najpogosteje opažena vrsta na drobnih koreninah odmrlih sadik. Izbrane vrste ektomikoriznih gliv smo z metodo DGGE dokazali tudi v vseh analiziranih vzorcih substrata.
COBISS.SI-ID: 3256998