Predhodne raziskave so pokazale, da patogenu ustrezajo temperature okoli 20°C, na temperaturi 30°C pa je rast zelo omejena. Namen študije je bil ugotoviti vpliv temperature na razvoj in rast glive C. fraxinea v čisti kulturi in v rastlinskih tkivih, kot tudi preveriti odpornost sadik Fraxinus excelsior na višje temperature. Občutljivost glive na vročino v jesenovih tkivih je bila višja kot v čisti kulturi. Nizki uspeh izolacije iz obolelih jesenovih tkiv po pet urnem tretiranju na 36°C in relativno visoko preživetje jesenovih sadik po tretiranju na 36°C in 40°C nakazuje možnost za razvoj metode eradikacije bolezni v okuženih jesenovih sadikah. Terenske meritve so pokazale, da dosežejo v obdobjih vročega vremena temperaturne razmere v notranjosti jesenovih tkiv tako visoke vrednosti, da občutno zmanjšajo preživetje glive C. fraxinea v okuženih tkivih gostitelja.
COBISS.SI-ID: 3567782
Skupaj z italijanskimi gozdnimi fitopatologi smo prvi ugotovili glivo Chalara fraxinea na velikem jesenu (Fraxinus excelsior) v Italiji in dokazali njeno razširjenost blizu meje med Italijo in Slovenijo. Opravili smo preskus patogenosti glive po Kochovih postulatih in dokazali njeno patogenost.
COBISS.SI-ID: 2484902
Na ozemlju Slovenije smo prvič ugotovili novo bolezen jesena, jesenov ožig, ki ga povzroča gliva Chalara fraxinea. Dokazali smo njeno prisotnost z izolacijami glive v čisto kulturo, z morfološkimi značilnostmi kulture glive in z njenimi mikroskopskimi lastnostmi. Opravili smo preskus njene patogenosti po Kochovih postulatih in dokazali njeno patogenost.
COBISS.SI-ID: 2474918
Popis poškodovanosti jesenov zaradi jesenovega ožiga smo izvedli v devetih jesenovih semenskih objektih. Ocenjevali smo delež odmrle krošnje in prezgodaj odpadlega listja ter iskali druge škodljive organizme, ki sodelujejo v procesu propadanja jesenov. Povprečni delež odmrle krošnje na različnih lokacijah je bil med 7 in 39 %, povprečni delež prezgodaj odpadlega listja manj kot 10 %, pogosto pa smo na odmirajočih jesenih odkrili tudi okužbe z glivami iz rodu Armillaria.
COBISS.SI-ID: 3377830
Močno sušenje in odmiranje jesenov (Fraxinus spp.) se je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja najprej pojavilo v Litvi in na Poljskem. Bolezen, ki smo jo pri nas poimenovali jesenov ožig, se je začela hitro širiti. Različni simptomi, kot so sušenje in prezgodnje odpadanje listja, nekroze listov, listnih pecljev in skorje, odmiranje poganjkov ter rakave rane na vejah in deblih, se tako danes pojavljajo v večjem delu Vzhodne, Srednje in Severne Evrope. V Sloveniji so bili simptomi bolezni prvič opaženi jeseni 2006 v SV delu države, v naslednjih letih pa se je sušenje in odmiranje jesenov razširilo na vso državo. Leta 2006 je bila ugotovljeno, da je povzročiteljica bolezni do takrat še neopisana anamorfna gliva Chalara fraxinea in ugotovili so, da je njen teleomorf gliva Hymenoscyphus albidus. Vendar so s pomočjo molekularnih metod v letu 2010 ugotovili obstoj kriptične patogene vrste, ki so jo opisali z imenom Hymenoscyphus pseudoalbidus. H. albidus ni patogena vrsta, H. pseudoalbidus (z anamorfom C. fraxinea) pa je. Postavljenih je več hipotez o izvoru glive oziroma pojavu bolezni, ki pa jih je potrebno še podrobno proučiti. Bolezen najbolj ogroža veliki jesen (Fraxinus excelsior) in ozkolistni jesen (F. angustifolia), simptome bolezni na malem jesenu (F. ornus) še nismo odkrili. Ogrožena so drevesa vseh starosti, mortaliteta je velika predvsem med drevesi mlajših razvojnih faz, glivi pa ustrezajo predvsem vlažna rastišča. Preživetje populacij občutljivih vrst jesenov v prihodnosti je resno ogroženo. Kljub vsemu pa upanje za jesene vseeno obstaja. Kaže se v individualni odpornosti posameznih osebkov.
COBISS.SI-ID: 3253158