Visokošolske institucije so danes prepoznane kot temeljni akter pri ustvarjanju družbe znanja in na znanju temelječega gospodarstva. V doseganje tega cilja je temeljna naloga usposobiti doktorske študente na kariero v različnih družbenih področjih, predvsem pa v gospodarstvu. Vloga doktorskega študija se namreč v zadnjih letih spreminja, če se je tradicionalno obravnaval kot vstop za akademsko kariero, je danes prepoznan pomen doktorjev znanosti v različnih sferah družbe. Prispevek obravnava pomen doktorskih študentov v luči vprašanja ali je doktorski študij v današnji družbi priložnost za delo v gospodarstvu ali v visokem šolstvu. Skozi omenjeno perspektivo je prikazana statistika vpisa v doktorski študij, ki nakazuje, potrebo po temeljni analizi trga in posodobitvi doktorskih izobraževalnih programov, ki bodo bodoče doktorje znanosti usposobili za delo v različnih sektorjih, predvsem v gospodarstvu. Priča smo na eni strani vse večjemu povečanju vpisa na doktorski študij in na drugi strani večanju nezaposlenosti doktorjev znanosti. Nekoč elita, se danes doktorji znanosti na trgu dela soočajo z vedno večjo konkurenco, zato je potrebno tudi s strani posameznika, da odločitev o doktorskem študiju premisli v skladu s potrebami in zahtevami trga.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3988951V članku se ukvarjamo s teorijo človeške motivacije po Davidu McClellandu pri skupini posameznikov, ki so vključeni v program mladih raziskovalcev v Sloveniji. McClellandova teorija potreb predvideva tri vrste potreb, t.j. potrebo po dosežkih, po moči in po združevanju z drugimi ljudmi. V raziskavi podrobno proučujemo storilnostno motivacijo pri dveh skupinah mladih raziskovalcev na reprezentativnem vzorcu in rezultate analiziramo v kontekstu njihovih motivov za prenos njihovega znanja v družbo.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4228311