Razvojni krog razmnoževanja in ekologija oljčne muhe (Bactorcera oleae Gmelin) sta v veliki meri odvisna od fenološkega razvojnega stadija oljke in lokalnih podnebnih razmer. Kljub temu, da je pojav oljčne muhe odvisen od vremenskih razmer in je le-ta gospodarsko najpomembnejši škodljivec oljk v Sredozemlju, je vpliv podnebnih razmer na dinamiko pojava oljčne muhe v slovenski Istri razmeroma slabo raziskan. Zaradi pomanjkljivega znanja o vplivu vremenski razmer na pojav oljčne muhe smo na območju slovenske Istre v letih 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009 s pomočjo rumenih lepljivih plošč opremljenih s feromonsko vabo izvedli monitoring oljčne muhe. Na podlagi rezultatov monitoringa in spremljanja abiotskih dejavnikov okolja (temperatura, padavine, relativna zračna vlažnost) smo naredili sistematično analizo pojava oljčne muhe v odvisnosti od vremenskih podatkov. Rezultati raziskave so pokazali, da vremenske razmere pomembno vplivajo na velikost populacije oljčne muhe v slovenski Istri, čeprav klimatski dejavniki nimajo direktnega vpliva na dinamiko leta samčkov oljčne muhe.
COBISS.SI-ID: 2085843
V Sloveniji nimamo veliko izkušenj z namakanjem oljk. Pogostokrat oljke namakamo po principu »kriznega namakanja«, kjer gre za časovno in količinsko nekontrolirano dodajanje vode. Zaradi povečevanja pogostnosti kmetijskih suš in izjemno omejenih razpoložljivih vodnih virov v Slovenski Istri, je potrebno princip namakanja prilagoditi vodnim količinam. Z namenom, da bi določili optimalno velikost namakalnega obroka in preučili vpliv »deficitnega namakanja« na rast dreves in velikost pridelka, smo na območju Slovenske Istre zasnovali poskus namakanja oljk. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko z »optimalnim namakanjem« (100% ETp) zagotovimo do 47 % večji pridelek, medtem ko lahko z »deficitnim namakanjem« (33 in 66% ETp) pridelek povečamo za 22-26%. Kljub temu, da je pridelek pri »deficitnemu načinu namakanja« manjši, vodni stres pozitivno vpliva na zgodnejše dozorevanje plodov, večjo akumulacijo olja v plodovih ter na rast in razvoj dreves. Ob grobi oceni, ki izhaja iz rezultatov naše raziskave, ugotavljamo, da je »deficitno namakanje« v Slovenski Istri v pridelavi oljk smiselno, saj lahko kljub manjši količini dodane vode (kot je to optimalno potrebno) povečamo produktivnost rastline in s tem hkrati zagotovimo večji pridelek in trajnostno rabo vodnih virov.
COBISS.SI-ID: 2175699
Delo opisuje razvoj metode za določanje ogljikovih hidratov, ki so primarni produkti fotosinteze. Prve raziskave slovenskih sort oljčnega olja segajo dobro dvajsetletje nazaj. Proučevanje ogljikovih hidratov v različnih delih oljke je zanimivo, saj so ogljikovi hidrati prekurzorji mnogih bioloških molekul, tudi lipidov, so sestavni deli oljčnih biofenolov, povezujejo pa jih tudi z nekaterimi pomembnimi pojavi, kot so izmenična rodnost oljke in njena velika odpornost na sušo. Preizkusili smo različne postopke ekstrakcije sladkorjev iz plodov. Kot najprimernejši se je izkazal postopek, pri katerem smo sladkorje in biofenole ekstahirali iz plodov z vodo, nato pa smo iz vodne raztopine ekstrahirali biofenole z etilacetatom. Tudi iz listov smo sladkorje ekstrahirali z vodo, ekstrakt pa centrifugirali in filtrirali. Sladkorje v ekstraktih iz plodov in listov oljke smo določevali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti. Metoda, ki smo jo razvili, omogoča nadaljnje raziskave na področju oljk, na primer karakterizacijo sort, ki uspevajo v slovenski Istri, in proučevanje korelacij med vsebnostjo sladkorjev in različnimi stanji kot je denimo suša.
COBISS.SI-ID: 2176979
Delo opisuje monitoring oljčne muhe (Bactrocera oleae Gmelin), ki smo ga izvajali na območju Slovenske Istre. Tako smo v letih 2010 in 2011 na 31 lokacijah v priobalnem in zalednem pasu Slovenske Istre s pomočjo feromonskih vab, ki privabljajo spolno zrele samčke, tedensko izvajali monitoring oljčne muhe. V času od lignifikacije endokarpa pa vse do obiranja plodov smo na podlagi vzorca naključno nabranih 100-ih plodov, ki smo jih pregledali pod stereo lupo spremljali tudi potek razvojnega stadija škodljivca. Ves čas poskusa smo beležili meteorološke podatke (temperatura, padavine, relativna zračna vlaga in omočenost lista) z namenom, da bi ugotovili vpliv vremena na populacijo leta oljčne muhe. Na podlagi obdelave zbranih rezultatov smo ugotovili, da je bila populacija oljčne muhe v letu 2011 večja v primerjavi z letom 2010. Posledično je tudi škoda, ki jo je povzročila oljčna muha na plodovih veliko večja v letu 2011. Sklepamo, da je povečano pojavljanje leta oljčne muhe v letu 2011 posledica ugodnih zimskih vremenskih razmer, ki so omogočile številčnejšo prezimitev populacije oljčne muhe.
COBISS.SI-ID: 2175443