Četudi se s procesom globalizacije suverenost nacionalnih držav zmanjšuje, le-te še vedno ohranjajo nadzor nad ‘pripadnostjo migrantov’ skozi uradne statistične klasifikacije in skozi proces konstruiranja nacionalne identitete. Ti procesi se kažejo na mnogih področjih vsakdanjega življenja migrantov in migrantk, eden od temeljnih je trg delovne sile, na katerega se osredotočamo v prispevku. Pozicioniranje migrantov in migrantk iz t.i. tretjih držav, ki živijo v Sloveniji, na trgu delovne sile analiziramo skozi njihove življenjske zgodbe (zbrane leta 2006 in 2010). Večina jih nima stabilnih pozicij na trgu delovne sile, četudi imajo mnoge znanja in visoko izobrazbo, ali pa doživljajo zapoznel vstop na trg delovne sile. Posledično delo v neformalnem sektorju postane pomemben vir zaslužka, kar predstavlja nove možnosti za njihovo izkoriščanje. Tak trend kaže na vedno večjo neoliberalnost in deregulacijo na trgu delovne sile. Bolj celovito razumevanja položaja migrantov na trgu delovne sile je doseženo z uporabo intersekcionalnega pristopa, ki upošteva (so)učinkovanje različnih osi razlike, temeljne so spol, razredna in etnična pripadnost.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 32024877Pomanjkanje javnih skrbstvenih storitev in deregulacija in privatizacija skrbi nista le značilnost družb, v katere se preseljujejo migranti in migrantke, temveč so pereče vprašanje tudi v družbah, iz katerih ti prihajajo. Ta trend, ki ga še intenvizira demografski trend staranja prebivalstva, sproža pomembna vprašanja, ki se vežejo na blaginjo(starajočih) sorodnikov (npr. staršev, otrok) v družbah, iz katerih prihajajo migranti in na dolžnosti in pričakovanja, da bodo migranti in migrantke skrbeli za ostarele osebe in/ali otroke. Koncept skrbi na daljavo tako presega predstavo, da nudenje skrbi nujno vključuje geografsko/fizično bližino. Transnacionalne oblike nudenja skrbi, ki jih ne determinira lokalnost, vključujejo različne aspekte skrbi, kot je materialna skrb (npr. darila, pošiljanje denarja), emocionalna skrb in praktična skrb (zlasti z uporabo različnih komunikacijskih tehnologij, začasno ali stalno preselitvijo migrantov in migrantk in/ali njihovih družinskih članov), ki razširjajo ‘tradicionalen’ koncept skrbi. Za empirični prikaz različnih oblik skrbi v migrantskih družinah transnacionalne oblike nudenja skrbi analiziramo skozi izbrane življenjske zgodbe migrantk, ki živijo v Sloveniji.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 31327277V prispevku, ki je bil pripravljen za posvetovanje 'Razvoj integracijske mreže: primer Ljubljane, sklop: Raziskovanje migracij in manjšin, z dne 7. aprila 2010, je avtorica predstavila pomen kategorij starosti in spola za raziskovanje migracijskih procesov. Četudi je kategorija spola v zadnjih letih vedno bolj prisotna v proučevanju migracij v Sloveniji, pa je starost v raziskavah migracij še vedno precej spregledana kategorija. Različnim deležnikom na področju migracij so bile predstavljene implikacije upoštevanja spola in starosti kot relevantnih kategorij za oblikovanje politik.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 31215917Ena od glavnih značilnosti sodobnih migracij je njihova feminizacija. Kljub temu so bile izkušnje žensk v ‘klasičnih’ študijah migracij v veliki meri spregledane. Ženske so gledali kot pasivne udeleženke migracijskih procesov, njihova vloga pa je bila večinoma zožena na sekundarne (družinske) migrantke, ki naj bi zlasti sledile moškim kot najpomembnejšim akterjem migracijskega procesa. Druga prevladujoča značilnost klasičnih migracijskih teorij je poudarjanje zlasti ekonomskih vidikov migracij. Ni pretirana ugotovitev,da je bila migracija žensk med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, ki je bila v času Jugoslavije obravnavana kot notranja migracija, v javnosti in med oblikovalci politik prav tako prevladujoče obravnavana v tovrstnih okvirih. Glavni namen prispevka je skozi njihove življenjske zgodbe predstaviti izkušnje žensk, ki so se v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine preselile v času socializma. Njihove zgodbe kažejo na pomanjkljivosti statističnih kategorizacij migracij, ki ne zajamejo raznolikih in spreminjajočih se motivov sogovornic v njihovem življenjskem poteku in opozorijo na izredno raznolike kontekste socialistične mobilnosti. Predstavljene so izkušnje žensk v ‘socialističnem’ kot tudi v ‘postsocialističnem’ obdobju. Domnevamo, da se je v procesu oblikovanja suverene nacionalne države, v javnem diskurzu vedno bolj pojavljalo razlikovanje med ‘etničnimi’ Slovenci/Slovenkami in tistimi ‘Drugimi’, ki so bili vedno bolj gledani kot kulturno različni od večinskega prebivalstva, kar je odločilno vplivalo na življenjske poteke sogovornic.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 34804013